KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00052441
ZKP člen 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - objektivna nezmožnost izpolnitve posebnega pogoja - finančno stanje
Šibko finančno stanje namreč samo zase ne predstavlja objektivnega razloga za neizpolnitev posebnega pogoja iz pogojne obsodbe. V postopku preklica pogojne obsodbe mora obsojenec izkazati, da zaradi okoliščin, ki niso v njegovi moči, obveznosti ne more izpolniti.
Z iztekom roka za izpolnitev obveznosti iz naslova določenega posebnega pogoja pa se kot povsem brezpredmeten pokaže obsojenkin predlog po obročnem plačilu zapadlih obveznosti, kakor tudi v tej zvezi priložena časovnica odplačevanja.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izvršilni naslov - trditveno in dokazno breme dolžnika - utemeljenost dolžnikovega ugovora
Upnik torej razpolaga z izvršilnim naslovom, pri čemer je s priloženimi fotografijami verjetno izkazal, da dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil. V takem pravnem položaju je na dolžniku trditveno in dokazno breme, da izkaže, da je svojo obveznost izpolnil. Sporna dejstva pa mora izkazati z visoko stopnjo prepričanosti, tako rekoč onkraj razumnega dvoma. Taka zahteva je utemeljena, saj sta le tako položaja upnika in dolžnika uravnotežena. Nasproti si namreč stojijo na eni strani izvršilni naslov, na drugi pa navedbe v ugovoru, ki kvalitete izvršilnega naslova nimajo. Poleg tega ima dolžnik, za razliko od upnika, še vedno na voljo tožbo po 59. členu ZIZ.
Je pa pritožbeno sodišče ob preizkusu zadeve po uradni dolžnosti ugotovilo, da pravzaprav trditve, da sta obdolženi I.S. in obdolženi D.Š. storitev vseh kaznivih dejanj po obtožbi priznala, dejansko ne držijo. Kot to izhaja tudi iz točke 3 obrazložitve izpodbijane sodbe, navedena obdolženca namreč krivde za kaznivo dejanje pod točko II obtožnice nista priznala. Sodišče je priznanje krivde torej sprejelo (list. št. 305), nato pa je sprejelo še sklep, da se postopek za dejanje, ki ga obdolženca nista priznala (list. št. 306) izloči iz spisa in se bo postopek za to kaznivo dejanje nadaljeval posebej. Glede na navedeno, ko je prvostopno sodišče torej izločilo kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi z 20. členom KZ-1 na škodo F.O. ml., istočasno pa sta bila oba navedena obdolženca z izpodbijano sodbo spoznana za kriva storitve prav kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi z 20. členom KZ-1 na škodo istega oškodovanca, torej F.O.ml., ko torej, kot je že navedeno, ne drži, da so obdolženci dejanja po obtožbi priznali, pa ob navedenem tudi ni zanemariti okoliščin, ali morda pri kaznivih dejanjih na škodo F.O.ml. ne gre za eno, morda nadaljevano kaznivo dejanje in ali je sploh možno, da se obdolžencema za ti dejanji sodi ločeno. Prvostopno sodišče se z navedenim vprašanjem ni ukvarjalo in v tej smeri izpodbijana sodba tudi nima prav nobenih razlogov.
evropski nalog za prijetje in predajo - predaja, izročitev slovenskega državljana drugi državi članici EU - predaja osebe brez soglasja - sklep o dovolitvi predaje osebe drugi državi - vsebina sklepa - sestavine izreka sklepa - zagotovila odreditvenega pravosodnega organa
Višje sodišče na navedbe pritožnika odgovarja, da v primeru, ko je odločeno o predaji zahtevane osebe brez njenega soglasja, kot je bilo to v obravnavanem primeru, iz določbe petega odstavka 23. člena ZSKZDČEU-1 izrecno izhaja, kaj mora pisni sklep o dovolitvi predaje obsegati, med temi okoliščinami pa ni navedeno, da bi moralo biti v sklepu o dovolitvi predaje navedeno tudi kakršnokoli zagotovilo iz 14. člena ZSKZDČEU-1, ki je sicer v obravnavani zadevi bilo pridobljeno in ko je iz spisovnih podatkov razvidno, kdo je zagotovilo podal, kdaj in pod katero številko. Da zagotovilo v smislu 14. člena navedenega zakona ni nujna sestavina izreka sklepa o dovolitvi predaje je tudi razumljivo glede na to, da iz določbe prvega odstavka 14. člena ZSKZDČEU-1 izhaja, da domače sodišče pred odločitvijo o predaji od odreditvenega pravosodnega organa lahko (ne pa mora) zahteva eno od zagotovil, navedenih v tem členu, kar privede do zaključka, da v primeru, ko je domačemu sodišču le dana možnost taka zagotovila zahtevati, ni hkrati moč šteti, da dano zagotovilo pomeni obvezno sestavino sklepa o dovolitvi predaje.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00057008
SPZ člen 48, 48/1, 48/2, 260. OZ člen 261. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 58, 58/4.
ugovor zoper sklep o izvršbi - načelo formalne legalitete - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - prenehanje stavbne pravice - konstitutiven učinek - opozicijski ugovor - vlaganja v nepremičnino - pravna narava zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj - pridržna pravica
Pravilna je razlaga sodišča prve stopnje, da je izbris iz zemljiške knjige konstitutiven, zato stavbne pravice z ID znaki 000, 111 in 222 v nasprotju z mnenjem pritožnice niso prenehale že na podlagi samega dejstva, da je potekel rok, do katerega so bile ustanovljene, temveč bi morale biti iz zemljiške knjige tudi izbrisane. Neutemeljeno je sklicevanje dolžnice na pridržno pravico iz 261. člena OZ. Dolžnica bi morala takšen ugovor uveljavljati že tekom pravde pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti, v kateri je upnica kot tožnica po nasprotni tožbi od dolžnice kot toženke zahtevala izročitev nepremičnin, ki sta predmet te izvršbe, v posest in opustitev poseganja v nepremičnini ter dosegla izdajo izvršilnega naslova, ki je podlaga za predmetno izvršbo. Če namreč stranka terja vračilo pridržane stvari iz naslova lastninske pravice z vindikacijsko tožbo, kot je bilo v obravnavanem primeru pri nasprotni tožbi upnice, obstoj pridržne pravice vzpostavlja samostojen ugovor (protipravico), ki odlaga utemeljenost tožbenega zahtevka.
JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00051930
ZJRM-1 člen 6, 6/1.
žalitev - neizveden dokaz - dokazni postopek - snemanje brez privolitve
Zvočni posnetek, ki naj bi ga o dogajanju kritičnega dne posnetega sama oškodovanka in ga predvajala policistom, nikoli ni bil predložen sodišču in se kot dokaz v spisovnem gradivu tudi ne nahaja. O zvočnem posnetku sta izpovedala le oškodovanka, ki je potrdila, da je storilčeve besede posnela s svojim GSM aparatom in policist I. O., ki je iz posnetka, ki mu ga je po prihodu na kraj dogodka predvajala sama oškodovanka, razbral določno le besedo ″bosansko″, ostalo pa je bilo nerazločno.
ZPIZ-2 člen 16, 16/1, 22, 22/3.. URS člen 14, 49, 50.
lastnost zavarovanca - družbenik in poslovodna oseba
Hkratni status družbenice in poslovodne osebe, sam po sebi pogojuje nastanek zavarovalnega razmerja in posledično tudi zakonito ugotovljeno lastnost zavarovanca po uradni dolžnosti.
Tožnica sicer sprejema materialnopravno argumentacijo sodišča prve stopnje, da velja za toženca kot solidarnega poroka za zastaranje njegove obveznosti enak zastaralni rok kot za glavnega dolžnika in sicer triletni zastaralni rok, ker je pogodba o izdaji bančne kontragaranciji, za katero je kot porok jamčil toženec, gospodarska pogodba.
SPZ člen 43, 43/2, 43/3, 77, 77/1, 77/2, 77/3. ZNP člen 36, 36/1, 134, 135, 138, 138/2. ZPP člen 7, 8, 212. ZEN člen 20, 20/1, 29, 29/2, 30, 30/2, 136, 136/1, 136/2, 136/3. ZENDMPE člen 100, 100/1.
sodna določitev meje - mejni spor - vrednost spornega mejnega prostora - urejena meja - katastrska meja - kriterij močnejše pravice - domneva močnejše pravice - izvedenec geodetske stroke - skica zamejničenja - tržna vrednost - predujem za izvedenca - trditveno in dokazno breme - domneva o umiku predloga - elaborat ureditve meje - pogoji za priposestvovanje - priposestvovanje nepremičnine - dobroverna lastniška posest
Domneva o umiku predloga (za sodno ureditev meje), če predujem (s strani predlagatelja) ni založen pravočasno, velja glede izvedenca geodetske stroke. Skladno z načelom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena je bilo dokazno breme glede trditve, da vrednost spornega mejnega prostora, ugotovljena s pomočjo podatkov GURS, ne ustreza pravi tržni vrednosti, na drugem nasprotnem udeležencu, ne na predlagatelju.
Meja v upravnem postopku se ureja po kriteriju katastrske meje (primerjaj drugi odstavek 29. člena in drugi odstavek 30. člena ZEN), v sodnem postopku pa po kriterijih iz 77. člena SPZ (močnejša pravica - zadnja mirna posest - pravična ocena).
ZUreP-1 člen 110, 110/2. ZUreP-2 člen 211, 211/2. SPZ člen 217, 217/2, 226, 226/3. ZTLR člen 54. ODZ paragraf 449, 480. ZPP člen 154, 155. Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 12, 12/2, 19.
služnostna pravica - služnost v javno korist - neprava stvarna služnost - litispendenca - pravno varovano upravičenje - stvarna legitimacija - vodovodno omrežje - pravna podlaga - gramatikalna razlaga zakona - stroškovna odločitev - izgubljeni zaslužek - odvetnik posameznik kot stranka v postopku
Napačno je stališče pritožbe, da je sodišče prve stopnje ugotavljalo procesno aktivno legitimacijo tožnice, katere pomanjkanje bi povzročilo zavrženje tožbe. Sodišče je presojalo ali glede na materialno pravno podlago - določbo drugega odstavka 110. člena ZureP-1 (sedaj drugega odstavka 110. člena ZureP-2) obstoji pravno upravičenje v korist tožnice, torej njena stvarna legitimacija.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00052237
KZ-1 člen 73, 73/1, 186, 186/1, 186/5.
varnostni ukrep odvzem predmetov - pogoji za odvzem predmetov, nastalih s kaznivim dejanjem - zakonitost odvzema denarja - postopek za odvzem denarja nezakonitega izvora - subjektivni in objektivni kriterij
Res je sicer, da pri varnostnem ukrepu odvzema predmetov njihova potencialno nedovoljena uporaba ne sme biti prezrta, vendar mora biti pred tem izpolnjen vsaj eden od pogojev v prvem odstavku 73. člena KZ-1. Teh pa sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni ugotovilo in tudi po opisu kaznivih dejanj v izreku sodbe ali morebitnih drugih podatkih v zadevi ne izhaja, da so bila obdolženima zasežena denarna sredstva kakorkoli uporabljena ali namenjena za kaznivi dejanji ali da so denarna sredstva natanko s temi kaznivimi dejanji nastala.
Čeprav je verjeti storilki, da bo zaradi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sama utrpela številne negativne posledice in da bo to vplivalo tudi na življenje njene družine, na podlagi takih navedb ni mogoče spremeniti izpodbijane odločitve o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočna sodba - pravno odločilna dejstva - zahteva za varstvo zakonitosti
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, v katerih zagovornik obširno polemizira z razlogi prvostopenjskega in pritožbenega sodišča, ki izhajajo iz obrazložitev navedenih sodb in izraža prepričanje, da sodbi temeljita na zmotnih ugotovitvah glede dejanskega stanja ter nepravilni uporabi predpisa, ki določa prekršek. O odgovornosti storilke za storjene prekrške je bilo pravnomočno odločeno, v okviru predmetnega postopka pa sodišče nima pristojnosti presojati pravilnosti in zakonitosti sodbe o prekršku, s katero so storilki izrečene kazenske točke v cestnem prometu.
vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti - odreditev preizkusa alkoholiziranosti - zakonitost dokazov - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti
Kot je bilo že predhodno pojasnjeno, postopek preizkusa alkoholiziranosti še ni postopek o prekršku, temveč je postopek preizkusa psihofizičnih sposobnosti voznikov v cestnem prometu, ki ga opravljajo policisti kot pooblaščene uradnega osebe prekrškovnega organa v skladu z določbami ZPrCP in v skladu z ZNPPol. Že iz temeljnih določb ZPrCP (določbi členov 12 in 13 ZPrCP) pa izhaja dolžnost prekrškovnih organov – policije, da nadzira promet, opravlja kontrolo spoštovanja vseh določb ZPrCP, med drugim tudi preizkus psihofizičnih sposobnosti voznikov v cestnem prometu, kar je temelj prometne varnosti in garancija, da se iz cestnega prometa med drugim izločijo tisti vozniki, ki vozijo bodisi alkoholizirani, bodisi pod vplivom prepovedanih substanc in kot taki predstavljajo največjo nevarnost za nastanek prometnih nezgod.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00052979
URS člen 26. ZPP člen 155, 165, 165/4.
odškodninska odgovornost države - škodni dogodek - neupravičen pripor - neutemeljeno odvzeta prostost (pripor) - pravnomočna sodba za kazniva dejanja - zaporna kazen - sklep o priporu - izčrpana pravna sredstva - ponovitvena nevarnost - dokaz s sodnim izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - načelo individualizacije - primerna višina odškodnine - nekonkretizirane pritožbene navedbe - potrebni stroški postopka
Tožnik je bil pravnomočno obsojen na leto dni zaporne kazni, zoper obsodbo je uporabil pravna sredstva, vendar z njimi ni bil uspešen. Zato je jasno, da eno leto odvzema prostosti ni bilo neupravičeno, temveč je imelo podlago v pravnomočni sodbi.
Tožnikova robustna psihična konstitucija pomeni, da je njegovo trpljenje manjše v primerjavi z drugimi, manj odpornimi ljudmi, zato tudi ni podlage za prisojo višje odškodnine (načelo individualizacije).
Tožnik je imel že pred priporom težave z okolico, zato je pravilen zaključek, da tožnikov ugled zaradi pripora ni mogel biti omajan v tolikšni meri, kot zatrjuje pritožba.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da pri tožniku ni nastopilo zmanjšanje življenjskih aktivnosti, pritožba konkretizirano ne izpodbija, temveč le vsebinsko prazno navaja, da so se njegove življenjske aktivnosti bistveno zmanjšale in da je njegovo življenje močno okrnjeno.
plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - finančni položaj - materialni položaj - dohodki - invalidska pokojnina - nekonkretizirane pritožbene navedbe - pavšalne pritožbene navedbe
Pritožba je samostojno pravno sredstvo, v kateri mora pritožnik jasno in določno navesti pritožbene razloge. Sklicevanje na druge vloge in listine v postopku ne zadošča in takih navedb pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
Že pokojnina kot redni mesečni prihodek v ugotovljeni višini zadošča, da tožnik zmore plačilo konkretnih sodnih taks.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059719
KZ-1 člen 86, 86/3, 86/4.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - merila za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - zapor ob koncu tedna - razlogi za prenos pristojnosti
V skladu z določbo četrtega odstavka 86. člena KZ-1 sodišče že izrečeno kazen zapora nadomesti z urami dela v splošno korist, torej izvrši na način, ki ne pomeni odvzema prostosti le, če meni, da bo tak ukrep glede na težo, okoliščine in vzroke za dejanje ter nevarnost, ki jo storilec predstavlja za družbo, smotrn. Pri tem sodišče upošteva objektivne in subjektivne okoliščine storilca ter njegovo privolitev oziroma soglasje takšnemu načinu izvrševanja kazni zapora. Pri odločanju o predlogu za nadomestitev zaporne kazni z opravljanjem družbeno koristnega dela gre torej za diskrecijsko pravico sodišča, ki jo mora izvrševati v skladu s splošnim smotrom predpisa, ki je v subjektivnem smislu v tem, da se storilec tudi pri prevzemanju posledic kaznivega dejanja obravnava kot svobodna oseba, ki zavestno "poravnava škodo", ki jo je povzročil s svojim ravnanjem, oziroma poravnava storjeno kršitev prava (sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 98/2005).
prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - načelo sorazmernosti
Odrejena prisilna hospitalizacija na oddelku pod posebnim nadzorom je utemeljena in primerna, pri čemer je res, kar trdi pritožba, da pomeni hud poseg v pravice in svoboščine nasprotne udeleženke, torej poseg v njeno osebno svobodo, vendar pa ob ugotovitvi, da je pri nasprotni udeleženki še vedno prisotna nanašalna in paranoidna blodnjava simptomatika, zaradi katere je stik z realnostjo pri njej hudo moten in svojega ravnanja zato ni sposobna obvladati oziroma dojeti svojega bolezenskega stanja, kar se nenazadnje kaže tudi v njenem samomorilnem razmišljanju, sodišče druge stopnje ocenjuje, da je izrečeni ukrep sorazmeren z njegovim namenom in ni porušeno načelo sorazmernosti, hkrati pa tudi dolžina izrečenega ukrepa (tri mesece) ni v nasprotju z določbo 48. člena ZDZdr, ki se seveda lahko, v primeru, da bi prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja nasprotne udeleženke, tudi skrajša (prvi odstavek 71. člena ZDZdr).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00054732
URS člen 26, 26/1. OZ člen 148, 148/1. ZKP člen 538. ZPP člen 212, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - odgovornost države za oblastno protipravnost - možnost sanacije s pravnimi sredstvi - subsidiarnost odškodninskega varstva - izraba pravnih sredstev - odgovornost države za delo sodišč - protipravno ravnanje sodnika - kvalificirana stopnja napačnosti - ustaljena sodna praksa - pravno priznana škoda - pravno relevantna vzročna zveza - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - neupravičena obsodba - odškodnina zaradi neupravičene obsodbe - višina denarne odškodnine - prenehanje funkcije - izgubljeni dohodek - možnost zaposlitve - pisna izjava priče - predložitev pisne izjave priče - predlog za zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - trditveno in dokazno breme - višina zahtevka - nesklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - pravica do odškodnine zaradi neupravičene obsodbe - tek kazenskega postopka
V sodni praksi večkrat poudarjena značilnost odškodninske odgovornosti za oblastno protipravnost je tudi subsidiarnost tega varstva. Stranka mora zato najprej izkoristiti razpoložljiva pravna sredstva in z njimi odpraviti protipravno ravnanje in njegove posledice. Vendar pa vložitev pravnega sredstva, s katerim je stranki uspelo odpraviti protipravnost, samo po sebi odškodninske odgovornosti ne izključuje. V kolikor vložitev pravnega sredstva škode ni odpravila oziroma je ni odpravila v celoti, stranki pravice do njenega povračila ni mogoče odreči.