spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dejanskega stanja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - uporaba tuje stvari - neupravičena obogatitev
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje do odločilnega pravnega dejstva, to je do vprašanja, ali je toženka v zatrjevanem obdobju uporabljala tožničine stroje ali ne, opredelilo v 8. točki obrazložitve. Tam je dobesedno zapisalo, da tožničine trditve o tem, da je na sledilni napravi na strojih razvidno, da so bili stroji v uporabi 37 ur, ne dokazujejo, da jih je toženka tudi uporabljala, ob tem, ko ona uporabo izrecno zanika, in je tudi dokazovala, da jih ni potrebovala, saj je imela najeto svojo dvižno ploščad.
Pritožnica v tem zapisu ne vidi, da bi tega odločilnega pravnega dejstva sodišče prve stopnje ne ugotovilo. Zato je pač ta zapis pritožbeno sodišče štelo za ugotovitev, da do uporabe strojev v spornem obdobju s stani toženke ni prišlo. Na dejanske ugotovitve pa je sodišče prve stopnje v sporih majhne vrednosti vezano.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00057008
SPZ člen 48, 48/1, 48/2, 260. OZ člen 261. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 58, 58/4.
ugovor zoper sklep o izvršbi - načelo formalne legalitete - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - prenehanje stavbne pravice - konstitutiven učinek - opozicijski ugovor - vlaganja v nepremičnino - pravna narava zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj - pridržna pravica
Pravilna je razlaga sodišča prve stopnje, da je izbris iz zemljiške knjige konstitutiven, zato stavbne pravice z ID znaki 000, 111 in 222 v nasprotju z mnenjem pritožnice niso prenehale že na podlagi samega dejstva, da je potekel rok, do katerega so bile ustanovljene, temveč bi morale biti iz zemljiške knjige tudi izbrisane. Neutemeljeno je sklicevanje dolžnice na pridržno pravico iz 261. člena OZ. Dolžnica bi morala takšen ugovor uveljavljati že tekom pravde pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti, v kateri je upnica kot tožnica po nasprotni tožbi od dolžnice kot toženke zahtevala izročitev nepremičnin, ki sta predmet te izvršbe, v posest in opustitev poseganja v nepremičnini ter dosegla izdajo izvršilnega naslova, ki je podlaga za predmetno izvršbo. Če namreč stranka terja vračilo pridržane stvari iz naslova lastninske pravice z vindikacijsko tožbo, kot je bilo v obravnavanem primeru pri nasprotni tožbi upnice, obstoj pridržne pravice vzpostavlja samostojen ugovor (protipravico), ki odlaga utemeljenost tožbenega zahtevka.
Sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času po izteku preizkusne dobe, vendar pred pravnomočnostjo odločitve o dokončnem prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, storil prekrške, s katerimi je dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, nima možnosti tehtanja, ali mu bo odložitev izvršitve preklicalo ali ne, temveč je to dolžno storiti.
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilec ne more uspeti s pritožbenimi navajanji, da sodišče ne razpolaga z materialnim dokazom, da je pritožnik storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, ki se dokazuje na podlagi hujšega ogrožanja javnega prometa, s katerim je ogrožen drugi udeleženec v javnem cestnem prometu z imenom in priimkom, ter da kazenskih točk v cestnem prometu ni mogoče izrekati zaradi abstraktne nevarnosti.
evropski nalog za prijetje in predajo - predaja, izročitev slovenskega državljana drugi državi članici EU - predaja osebe brez soglasja - sklep o dovolitvi predaje osebe drugi državi - vsebina sklepa - sestavine izreka sklepa - zagotovila odreditvenega pravosodnega organa
Višje sodišče na navedbe pritožnika odgovarja, da v primeru, ko je odločeno o predaji zahtevane osebe brez njenega soglasja, kot je bilo to v obravnavanem primeru, iz določbe petega odstavka 23. člena ZSKZDČEU-1 izrecno izhaja, kaj mora pisni sklep o dovolitvi predaje obsegati, med temi okoliščinami pa ni navedeno, da bi moralo biti v sklepu o dovolitvi predaje navedeno tudi kakršnokoli zagotovilo iz 14. člena ZSKZDČEU-1, ki je sicer v obravnavani zadevi bilo pridobljeno in ko je iz spisovnih podatkov razvidno, kdo je zagotovilo podal, kdaj in pod katero številko. Da zagotovilo v smislu 14. člena navedenega zakona ni nujna sestavina izreka sklepa o dovolitvi predaje je tudi razumljivo glede na to, da iz določbe prvega odstavka 14. člena ZSKZDČEU-1 izhaja, da domače sodišče pred odločitvijo o predaji od odreditvenega pravosodnega organa lahko (ne pa mora) zahteva eno od zagotovil, navedenih v tem členu, kar privede do zaključka, da v primeru, ko je domačemu sodišču le dana možnost taka zagotovila zahtevati, ni hkrati moč šteti, da dano zagotovilo pomeni obvezno sestavino sklepa o dovolitvi predaje.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - opustitev odgovora na tožbo - domneva priznanja tožbenih trditev - sklepčnost tožbe - uporabnina za nepremičnino - pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - sklep o stroških postopka - izdaja sklepa o stroških - povrnitev stroškov postopka - načelo uspeha v pravdi
Sodišče pred izdajo zamudne sodbe ne ugotavlja, ali so v tožbi zatrjevana dejstva resnična, temveč le, ali bi bilo mogoče tožbenemu zahtevku ugoditi, če bi bila ta dejstva resnična. Bistvo trditev tožnice je, da toženec brez pravnega naslova uporablja njeno nepremičnino, zaradi česar je obogaten, ona pa oškodovana. Taka dejstva pa imajo za posledico ugoditev zahtevku iz naslova neupravičene obogatitve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00052237
KZ-1 člen 73, 73/1, 186, 186/1, 186/5.
varnostni ukrep odvzem predmetov - pogoji za odvzem predmetov, nastalih s kaznivim dejanjem - zakonitost odvzema denarja - postopek za odvzem denarja nezakonitega izvora - subjektivni in objektivni kriterij
Res je sicer, da pri varnostnem ukrepu odvzema predmetov njihova potencialno nedovoljena uporaba ne sme biti prezrta, vendar mora biti pred tem izpolnjen vsaj eden od pogojev v prvem odstavku 73. člena KZ-1. Teh pa sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni ugotovilo in tudi po opisu kaznivih dejanj v izreku sodbe ali morebitnih drugih podatkih v zadevi ne izhaja, da so bila obdolženima zasežena denarna sredstva kakorkoli uporabljena ali namenjena za kaznivi dejanji ali da so denarna sredstva natanko s temi kaznivimi dejanji nastala.
stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - umik tožbe - umik zaradi izpolnitve - povod za tožbo - najem poslovnih prostorov - neplačevanje najemnine - odstop od najemne pogodbe - pravočasen umik tožbe - odmera stroškov - začetek stečajnega postopka med pritožbenim postopkom - pravne posledice uvedbe stečajnega postopka - prekinitev pravdnega postopka - opravljanje pravdnih dejanj po prekinitvi - izdaja odločbe sodišča druge stopnje
Skladno s prvim odstavkom 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Skladno s 157. členom ZPP pa mora tožena stranka, ki zahtevek pripozna (izpolnitev pomeni smiselno pripoznanje) povrniti pravdne stroške tožeči stranki, razen če ni dala povoda za tožbo. O povodu za tožbo govorimo takrat, ko lahko tožeča stranka na podlagi ravnanja tožene stranke pred pravdo sklepa, da bo potrebna sodna intervencija za varstvo njenih interesov. Za odločitev o tem, ali je tožena stranka tista, ki mora tožeči stranki v obravnavni zadevi povrniti stroške pravdnega postopka, morajo biti torej izpolnjeni trije pogoji: (1) tožena stranka je dala povod za tožbo, (2) tožena stranka je izpolnila zahtevek in (3) tožeča stranka je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00051930
ZJRM-1 člen 6, 6/1.
žalitev - neizveden dokaz - dokazni postopek - snemanje brez privolitve
Zvočni posnetek, ki naj bi ga o dogajanju kritičnega dne posnetega sama oškodovanka in ga predvajala policistom, nikoli ni bil predložen sodišču in se kot dokaz v spisovnem gradivu tudi ne nahaja. O zvočnem posnetku sta izpovedala le oškodovanka, ki je potrdila, da je storilčeve besede posnela s svojim GSM aparatom in policist I. O., ki je iz posnetka, ki mu ga je po prihodu na kraj dogodka predvajala sama oškodovanka, razbral določno le besedo ″bosansko″, ostalo pa je bilo nerazločno.
SPZ člen 43, 43/2, 43/3, 77, 77/1, 77/2, 77/3. ZNP člen 36, 36/1, 134, 135, 138, 138/2. ZPP člen 7, 8, 212. ZEN člen 20, 20/1, 29, 29/2, 30, 30/2, 136, 136/1, 136/2, 136/3. ZENDMPE člen 100, 100/1.
sodna določitev meje - mejni spor - vrednost spornega mejnega prostora - urejena meja - katastrska meja - kriterij močnejše pravice - domneva močnejše pravice - izvedenec geodetske stroke - skica zamejničenja - tržna vrednost - predujem za izvedenca - trditveno in dokazno breme - domneva o umiku predloga - elaborat ureditve meje - pogoji za priposestvovanje - priposestvovanje nepremičnine - dobroverna lastniška posest
Domneva o umiku predloga (za sodno ureditev meje), če predujem (s strani predlagatelja) ni založen pravočasno, velja glede izvedenca geodetske stroke. Skladno z načelom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena je bilo dokazno breme glede trditve, da vrednost spornega mejnega prostora, ugotovljena s pomočjo podatkov GURS, ne ustreza pravi tržni vrednosti, na drugem nasprotnem udeležencu, ne na predlagatelju.
Meja v upravnem postopku se ureja po kriteriju katastrske meje (primerjaj drugi odstavek 29. člena in drugi odstavek 30. člena ZEN), v sodnem postopku pa po kriterijih iz 77. člena SPZ (močnejša pravica - zadnja mirna posest - pravična ocena).
prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - načelo sorazmernosti
Odrejena prisilna hospitalizacija na oddelku pod posebnim nadzorom je utemeljena in primerna, pri čemer je res, kar trdi pritožba, da pomeni hud poseg v pravice in svoboščine nasprotne udeleženke, torej poseg v njeno osebno svobodo, vendar pa ob ugotovitvi, da je pri nasprotni udeleženki še vedno prisotna nanašalna in paranoidna blodnjava simptomatika, zaradi katere je stik z realnostjo pri njej hudo moten in svojega ravnanja zato ni sposobna obvladati oziroma dojeti svojega bolezenskega stanja, kar se nenazadnje kaže tudi v njenem samomorilnem razmišljanju, sodišče druge stopnje ocenjuje, da je izrečeni ukrep sorazmeren z njegovim namenom in ni porušeno načelo sorazmernosti, hkrati pa tudi dolžina izrečenega ukrepa (tri mesece) ni v nasprotju z določbo 48. člena ZDZdr, ki se seveda lahko, v primeru, da bi prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja nasprotne udeleženke, tudi skrajša (prvi odstavek 71. člena ZDZdr).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00054732
URS člen 26, 26/1. OZ člen 148, 148/1. ZKP člen 538. ZPP člen 212, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - odgovornost države za oblastno protipravnost - možnost sanacije s pravnimi sredstvi - subsidiarnost odškodninskega varstva - izraba pravnih sredstev - odgovornost države za delo sodišč - protipravno ravnanje sodnika - kvalificirana stopnja napačnosti - ustaljena sodna praksa - pravno priznana škoda - pravno relevantna vzročna zveza - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - neupravičena obsodba - odškodnina zaradi neupravičene obsodbe - višina denarne odškodnine - prenehanje funkcije - izgubljeni dohodek - možnost zaposlitve - pisna izjava priče - predložitev pisne izjave priče - predlog za zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - trditveno in dokazno breme - višina zahtevka - nesklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - pravica do odškodnine zaradi neupravičene obsodbe - tek kazenskega postopka
V sodni praksi večkrat poudarjena značilnost odškodninske odgovornosti za oblastno protipravnost je tudi subsidiarnost tega varstva. Stranka mora zato najprej izkoristiti razpoložljiva pravna sredstva in z njimi odpraviti protipravno ravnanje in njegove posledice. Vendar pa vložitev pravnega sredstva, s katerim je stranki uspelo odpraviti protipravnost, samo po sebi odškodninske odgovornosti ne izključuje. V kolikor vložitev pravnega sredstva škode ni odpravila oziroma je ni odpravila v celoti, stranki pravice do njenega povračila ni mogoče odreči.
Utrjeno stališče sodne prakse je, da je dokaz o pravilnosti povratnice (smiselno enako: pravilno izpolnjene vrnjene sodne pošiljke) sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
vročanje sodnih pisanj - plačilni nalog za plačilo sodne takse - vročanje plačilnega naloga za plačilo sodne takse - osebno vročanje - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - vročitev pooblaščencu - osebna vročitev - začetek teka roka za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Ker toženo stranko v tem postopku zastopa pooblaščenec, je bil plačilni nalog toženi stranki pravilno vročen s tem, ko je bil vročen njenemu pooblaščencu. Da bi bilo potrebno plačilni nalog vročati še (dodatno) toženi stranki poleg njenemu pooblaščencu, zato da bi toženi stranki pričel teči rok za plačilo sodne takse, ne drži.
Tožba za razveljavitev sodne poravnave, saj se po poteku treh let od sklenitve sodne poravnave ne more več vložiti. Stranka lahko tako tožbo sama vloži le, če izkaže, da ima opravljen pravninški državni izpit.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00052979
URS člen 26. ZPP člen 155, 165, 165/4.
odškodninska odgovornost države - škodni dogodek - neupravičen pripor - neutemeljeno odvzeta prostost (pripor) - pravnomočna sodba za kazniva dejanja - zaporna kazen - sklep o priporu - izčrpana pravna sredstva - ponovitvena nevarnost - dokaz s sodnim izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - načelo individualizacije - primerna višina odškodnine - nekonkretizirane pritožbene navedbe - potrebni stroški postopka
Tožnik je bil pravnomočno obsojen na leto dni zaporne kazni, zoper obsodbo je uporabil pravna sredstva, vendar z njimi ni bil uspešen. Zato je jasno, da eno leto odvzema prostosti ni bilo neupravičeno, temveč je imelo podlago v pravnomočni sodbi.
Tožnikova robustna psihična konstitucija pomeni, da je njegovo trpljenje manjše v primerjavi z drugimi, manj odpornimi ljudmi, zato tudi ni podlage za prisojo višje odškodnine (načelo individualizacije).
Tožnik je imel že pred priporom težave z okolico, zato je pravilen zaključek, da tožnikov ugled zaradi pripora ni mogel biti omajan v tolikšni meri, kot zatrjuje pritožba.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da pri tožniku ni nastopilo zmanjšanje življenjskih aktivnosti, pritožba konkretizirano ne izpodbija, temveč le vsebinsko prazno navaja, da so se njegove življenjske aktivnosti bistveno zmanjšale in da je njegovo življenje močno okrnjeno.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zlom - individualizacija odškodnine
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo stanje po enostavnem zlomu nosne kosti, očalni podplutbi na desnem očesu, dveh manjših udarninah glave, manjši poškodbi sluznice na spodnji ustnici, udarnini desnega komolca, podplutbi na obeh stegnih in udarnini leve prednje strani prsnega koša.
Storilec roka za vložitev pritožbe ni zamudil iz objektivnih razlogov tj. razlogov, na katere ni mogel vplivati, ker so izven sfere njegovega delovanja, temveč zaradi zmote glede štetja rokov, torej iz razloga subjektivne narave, na katerega bi lahko storilec vplival tako, da bi se pozanimal o tem, kako se štejejo roki in kdaj se izteče rok za vložitev pritožbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00052286
URS člen 29. ZSKZDČEU-1 člen 45, 46, 46-3. KZ-1 člen 54, 211, 211/1. ZKP člen 372, 372-1, 442, 442/1.
izvedenstvo - evropski nalog za prijetje in predajo - izročitev obdolženca - postopek za predajo - poenostavljen postopek - načelo specialnosti - odpoved načelu specialnosti - očitek kršitve prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari - nadaljevano kaznivo dejanje goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev - goljufiv namen - kršitev kazenskega zakona - dejanje ni kaznivo dejanje - kaznivo dejanje goljufije - sojenje v nenavzočnosti - procesna sposobnost obdolženca - dvom v procesno sposobnost stranke - obtoženčevo slabo zdravstveno stanje - navzočnost obdolženca na glavni obravnavi - pravice obrambe - izvedensko mnenje - časovna aktualnost izvedenskega mnenja
Izvedensko mnenje, s katerim se ugotavlja obdolženčeva vsakokratna razpravna sposobnost, mora biti zaradi spremenljivosti zdravstvenega stanja popolno in ažurno. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da bi moralo sodišče prve stopnje, zlasti upoštevajoč dejstvo, da je obdolženec na glavni obravnavi opozoril, da zaradi slabega zdravstvenega stanja ni sposoben sodelovati na obravnavi in predlagal postavitev izvedenca, izvedensko mnenje dopolniti oziroma pridobiti novejše izvedensko mnenje.
Obdolženec je bil na podlagi Evropskega naloga za prijetje (ENP) izročen Republiki Sloveniji po t. i. poenostavljenem postopku predaje, v katerem ni aktivirano načelo specialnosti, o čemer je bil obdolženec tudi izrecno poučen in mu je bilo pojasnjeno, da se s privolitvijo v predajo po poenostavljenem postopku izrecno odpoveduje tudi načelu specialnosti in se torej v Republiki Sloveniji lahko preganja tudi za kazniva dejanja, ki niso navedena v ENP. Čeprav slovenski pravni red za razliko od avstrijskega poenostavljenega postopka za predajo ne pozna, je obdolženec, kot pojasnjeno, v takšen postopek predaje pristal in bil pri tem izrecno poučen tudi, da s podpisom soglasja za predajo po poenostavljenem postopku še pred predajo soglaša tudi s tem, da se odpoveduje načelu specialnosti.
dogovor o plačilu - višina plačila - neopredelitev do odločilnih dejstev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do njenih trditev, da tožena stranka ni nemudoma zavrnila vtoževanega računa, ki je bil toženi stranki poslan 14. 8. 2019, iz katerega je razvidno, da tožeča stranka zaračunava plačilo v višini 5% nakupne vrednosti terjatev. Trdi, da bi morala tožena stranka, če ne bi bilo tako dogovorjeno, takoj zavrniti račun, in ne šele 7. 10. 2019. Nadalje tožeča stranka utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do njenih trditev, da je tožena stranka v nadaljnji komunikaciji višino računa celo potrdila, ugovorjala pa je le načinu plačila.