začasna odredba - zavarovanje terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - konkretna nevarnost - nezadostna trditvena podlaga - prepoved razpolaganja z nepremičnino
Pravica razpolaganja z nepremičnino je bistven del upravičenj lastnika. Tožeča stranka namreč ni konkretizirala in ni navajala nevarnost aktivnega delovanja oziroma opustitve s strani dolžnika v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavljanja terjatve. Samo dejstvo, da živi pri svojem partnerju in nima dohodkov, še ne pomeni, da namerava z nepremičnino razpolagati. Okoliščine morajo biti bolj konkretne oziroma ravnanje toženke vsaj zatrjevano.
ZDR-1 člen 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 186, 186/1.. ZPP člen 286, 286/3.. ZPPPD člen 7, 7/2, 7/3, 33, 33/1.. ZNPPol člen 4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev delovne obveznosti - znaki kaznivega dejanja - utemeljen razlog za odpoved
Toženka je tožniku v izredni odpovedi utemeljeno očitala, da je s svojim ravnanjem kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja, ta kršitev pa ima znake kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1, ter da je naklepoma huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil v obravnavani zadevi podan tudi nadaljnji pogoj za zakonitost izredne odpovedi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 (tj. da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka), je zaključilo, da je izpodbijana izredna odpoved zakonita.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin - verzija - uporabnina za nepremičnino - višina nadomestila (uporabnine) - tržna najemnina - namembnost stanovanja - sprememba tožbe - tek zamudnih obresti
Pravilno je materialnopravno izhodišče, da se nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe za prostore, ki so bili predmet denacionalizacije, ugotavlja po stanju prostorov ob uveljavitvi ZDen in po cenah na dan izdelave izvedenskega mnenja oziroma v času sojenja.
ZPP člen 80, 274. ZFPPIPP člen 227, 227/1, 301, 301/1, 301/8, 383.
odločitev o glavni stvari - sprememba odločitve - zavrženje tožbe - pravna korist za vodenje pravde - osebni stečaj dolžnika - v stečaju priznana terjatev - učinek pravnomočne sodbe - pritožbene novote - odpust obveznosti - odločitev o stroških postopka - nastanek terjatve - začetek stečajnega postopka
Če je v stečajnem postopku terjatev, v zvezi s katero je upnik pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni postopek, priznana, preneha njegova pravna korist za vodenje pravde v tej zadevi (prvi in osmi odstavek 301. člena ZFPPIPP). Iz citirane zakonske določbe smiselno izhaja, da ima priznana terjatev enak učinek kot pravnomočna sodba. Po podatkih spisa je razvidno, da se je pravdni postopek začel avgusta 2016, torej pred začetkom postopka osebnega stečaja nad toženko. Ker je bila tožničina terjatev v celoti priznana, je tedaj prenehala njena pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. Pomanjkanje pravne koristi vodi v zavrženje tožbe.
skupnost etažnih lastnikov - skupnost etažnih lastnikov kot stranka postopka - narava tožbenega zahtevka - posli upravljanja - pravna sposobnost skupnosti etažnih lastnikov
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 76. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) in sicer, da je potrebno pravno sposobnost skupnosti lastnikov obravnavati kot specialno, saj je omejena na dejavnost, zaradi katere je ustanovljena, to pa je sklepanje poslov upravljanja več stanovanjske stavbe.
spor majhne vrednosti - plačilni nalog za plačilo sodne takse - vročitev pisanja pooblaščencu - podpisana vročilnica - vročilnica kot javna listina - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Vročilnica z močjo javne listine dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, vendar pa je takšno domnevo mogoče izpodbiti z ustreznimi trditvami in dokazi. V spisu je s strani pooblaščenca podpisana vročilnica, ki vzpostavlja domnevo, da mu je bil vročen plačilni nalog za plačilo sodne takse. Tudi če bi bilo res, da je kuverta bila prazna, se od pooblaščenca, ki je odvetnik, pričakuje, da o tem obvesti sodišče.
ZPP člen 316, 316/1, 339, 339/2, 339/2-7, 343, 343/4.. ZSReg člen 8.. ZGD-1 člen 505, 507, 515.
izredna odpoved delodajalca - sodba na podlagi pripoznave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če pritožbeno sodišče ugotovi, da je bila sodba na podlagi pripoznave izdana v nasprotju z določili ZPP, kot v konkretnem primeru, to pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožba sicer uveljavlja tudi kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da je sodišče prve stopnje opustilo vročitev tožbe v odgovor, kar ne drži. Uveljavlja tudi kršitev 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se nanaša na to, da se je postopka udeleževal nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati. Temu pritožbeno sodišče (še) ne more pritrditi. Zato navedeni dve postopkovni kršitvi nista razlog za uspeh v pritožbenem postopku. Pritožba je bila uspešna zato, ker pritožbeno sodišče ni moglo enostavno zavrniti njenih navedb v smeri, da je bila pripoznava zahtevka podana s strani neupravičene osebe, kar pa ne pomeni, da je že prejudiciralo odgovor na vprašanje, kdo je zakoniti zastopnik toženke. To bo možno šele ob širši raziskavi dejanskih okoliščin v postopku pred sodiščem prve stopnje, ki se s spornim vprašanjem ob izdaji sodbe na podlagi pripoznave niti še ni ukvarjalo.
posojilna pogodba - vrnitev posojila - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - rok za vrnitev posojila - izvedenec grafološke stroke
Prvostopenjsko sodišče je v povezavi z ostalimi ugotovljenimi dejstvi, zlasti da je pokojna pisno posojilno pogodbo z dne 17. 1. 2012 hranila skupaj z bančnimi izpiski vseh nakazil in hkrati posebej zapisala, da pričakuje vračilo danih zneskov, pretehtano in prepričljivo prišlo do zaključka, da je med pokojno E. E. in toženko obstajalo posojilno razmerje.
ZPP člen 80.. ZSReg člen 8.. ZGD-1 člen 505, 505-5, 507, 507/1, 515, 515/1.
izredna odpoved delodajalca - zakoniti zastopnik - zastopanje stranke
Glede na obrazložitev izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje očitno štelo, da je odločilno zgolj to, kdo je v sodni register vpisan kot zakoniti zastopnik toženke, kar pa je materialnopravno zmotno. Pri vpisu zakonitega zastopnika v sodni register gre za izpodbojno domnevo o tem, da je vpisana oseba res zakoniti zastopnik družbe. Vpis zakonitega zastopnika v sodnem registru je namreč le deklaratorne narave. Namenjen je le tretjim osebam. To pomeni, da je bistvena podlaga (sklep skupščine), na podlagi katere poslovodja opravlja svojo funkcijo. Upoštevaje navedeno in obširne trditve toženke v vlogah z dne 15. 11. 2021 in 17. 11. 2021, vloženih po odvetniku A.A., in že predhodne tožbene navedbe, bi moralo sodišče prve stopnje primarno razčistiti, kdo je zakoniti zastopnik toženke (in se šele zatem ukvarjati s pooblastili za zastopanje). Sodišče mora skladno z 80. členom ZPP tudi po uradni dolžnosti ves čas postopka paziti, ali zastopa stranko, ki je pravna oseba, njen zakoniti zastopnik. Izpodbijani sklep je torej najmanj preuranjen.
upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave - nepopoln predlog - nepodaljšljiv rok
V skladu tretjim odstavkom 147. člena ZFPPIPP v zvezi s četrtim odstavkom 221.j člena ZFPPIPP roka za dopolnitev predloga za začetek postopka upniške prisilne poravnave ni dovoljeno podaljšati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00052868
OZ člen 33, 33/5. ZPP člen 180, 180/3. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2-1, 278.
izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - kupoprodajna pogodba - presoja vsebine pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - dogovor o sklenitvi pravnega posla - nesoglasje volj (disenz) - predpogodba - osnutek pogodbe - davki in prispevki - cena - pismo o nameri - stranske točke pogodbe - vzajemna izpolnitev po dvostranski pogodbi - pravna podlaga - izdaja začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - obstoj terjatve - denarna kazen
Sodna praksa je že zavzela stališče, da nesoglasje volj glede ureditve davčnega režima in plačila davka ob prodaji nepremičnine lahko predstavlja nesoglasje strank o bistveni sestavini prodajne pogodbe tj. ceni. Takšen strošek namreč, tako kot v konkretnem primeru visoki vzdrževalni stroški, neposredno vpliva na višino prodajne cene.
V poslovni praksi so se v fazi pred sklenitvijo glavne pogodbe razvili določeni instituti, ki jih pozitivno pravo ne ureja, kot je pismo o nameri, sporazum o pogajanjih, punktacija in drugi. Prav tako je institut iz faze pred sklenitvijo glavne pogodbe predpogodba. Ne glede na to, ali sporni zapis predstavlja predpogodbo ali drug institut iz obdobja pogajanj, je bistven zaključek sodišča prve stopnje, da je sporna listina po pravni kvalifikaciji institut iz faze pred sklenitvijo pogodbe, kar pomeni, da v nobenem primeru obveznost toženke na izstavitev zemljiškoknjižne listine še ni nastala.
Nikakršen znanstveni dvom se v obravnavani zadevi ni porodil, niti ga ni vzbudil tožnik s svojimi argumenti, zato sodišče ni bilo dolžno postaviti novega izvedenca. Zlasti tudi ni šlo za zahtevnejšo ekspertizo, ki bi zahtevala tako ravnanje.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00051906
ZKP člen 14, 129a, 129a/2, 359, 359/3, 359/5. KZ-1 člen 86, 86/3.
način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora - delo v splošno korist - zapor ob koncu tedna - rok za vložitev predloga - zakonski rok - pravni pouk - nepoznavanje prava
Odločanje o predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora izrečene s pravnomočno sodbo pomeni odločanje o obsojenčevi dolžnosti, da prestane izrečeno kazen v zavodu za prestajanje kazni. Z določitvijo rokov za opravo posameznih procesnih dejanj zakon zasleduje učinkovitost izvrševanja kazni zapora, kar je nedvomno ustavno dopustni cilj. Izvršitev kazenske sankcije je najbolj smotrna, če v kratkem času sledi storitvi kaznivega dejanja, zato je učinkovita izvršitev kazni zapora pomembna ustavna vrednota in pomeni ustavno dopusten cilj (U-I-418/18-17, Up-920/18-20, 5. 11. 2020).
Ker gre lahko za izgubo pomembne pravice zakon v določenih primerih, kljub načelu, da nepoznavanje prava škoduje, predvideva izrecno poučitev o pravici in načinu njene uresničitve, vključno z rokom za njeno uveljavitev. Takšne so npr. določbe o pouku glede pravice do pritožbe zoper sodbo (tretji odstavek 116. člena in 362. člen ZKP). Ustava pravice do postopka za odločanje o predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora ne zagotavlja, zato ne gre za situacijo, ki bi zahtevala takšen pouk in sodišče obsojenca ni bilo dolžno poučiti o rokih za vložitev takšnega predloga. Dolžnost pouka ni nastopila niti na podlagi 14. člena ZKP, saj je obsojeni po podatkih sodbe Okrožnega sodišča II K 13452/2017 z dne 1. 7. 2020 visoko izobražen in z izkušnjami z delovanjem sodnega sistema.
Sodišče druge stopnje še dodaja, da sodišče tudi sicer ni dolžno slediti vsem dokaznim predlogom, saj lahko po drugem odstavku 287. člena ZPP zavrne predlagane dokaze, če oceni, da so nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, ni pravno odločilno ali pa da gre za dokaz, ki je neprimeren za ugotovitev določenega dejstva, ali če dokazni predlog ni ustrezno konkretiziran.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00056440
ZPP člen 226, 226/2, 285. OZ člen 18, 18/1, 807, 807/1, 823, 823/1.
odškodnina - volja za sklenitev pogodbe - ravnanje stranke - pogodba o trgovskem zastopanju - dogovor o nespremenljivosti cen - dokazna ocena - listina v tujem jeziku - manjkajoča trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo
Voljo za sklenitev pogodbe se lahko izrazi ne le izrecno, torej z uporabo besed ali znakov, ki običajno pomenijo izjavo z določeno vsebino, pač pa tudi z drugim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji (prvi odstavek 18. člena OZ). V obravnavanem primeru sta pravdni stranki sklenili Aneks Pogodbe o trgovskem zastopanju, ki sta ga podpisali obe stranki. Tam sta se pravdni stranki dogovorili, da se k obstoječi pogodbi (ta vsebuje tri člene) doda nov 4. člen. Po presoji pritožbenega sodišča je iz takšnega ravnanja mogoče zanesljivo sklepati, da sta pravdni stranki očitno soglašali, da je bila Pogodba veljavno sklenjena in je sedanja obramba toženke, ki je Pogodbo tudi sestavila in podpisala, v očitnem nasprotju z njenimi predhodnimi ravnanji.
Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 4, 4/2, 4/2-h, 28, 32, 32/2. Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 45, 45/2. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 296, 296/5. ZS člen 113a.
glavni postopek zaradi insolventnosti - prijava terjatev - prijava terjatve v drugih postopkih - sekundarni stečajni postopek - predlog za predhodno odločanje SEU - razlaga uredbe - Uredba Sveta (ES) 1346/2000 - pravo, ki ga je treba uporabiti - rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku
Za prijavo terjatev, ki so že bile prijavljene v glavnem postopku zaradi insolventnosti, v sekundarnem postopku zaradi insolventnosti s strani upravitelja tega glavnega postopka, veljajo določbe o rokih za prijavo terjatev in posledicah prepozne prijave terjatev po pravu države, v kateri je bil uveden ta sekundarni postopek.
ZFPPIPP člen 48b, 97, 271, 271/2, 322, 322/1-3, 383, 383/1, 391. OZ člen 1050. ZPP člen 3, 3/3, 306, 306/4.
postopek osebnega stečaja - ocena vrednosti premoženja - upravljanje stečajne mase - soglasje za posle upravljanja stečajne mase - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj - sklenitev izvensodne poravnave - vrnitev v stečajno maso - negotova pridobitev sredstev - konflikt interesov
Smiselno določbi četrtega odstavka 306. člena ZPP, ki določa, da se pred sodiščem ne more skleniti poravnava glede zahtevkov, s katerimi stranke ne morejo razpolagati, mora po stališču pritožbenega sodišča tudi sodišče, ki odloča o soglasju k sklenitvi izvensodne poravnave v stečajnem postopku, zavrniti razpolaganje strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom. Ob odločanju o soglasju k sklenitvi izvensodne poravnave sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenih dejstev ni imelo razlogov za zavrnitev soglasja na tej podlagi. O tem, kateri prisilni predpis ali moralno pravilo naj bi spregledalo sodišče prve stopnje, pritožnica v pritožbi ni konkretno trdila, da bi ji v tej smeri lahko pritožbeno sodišče pritrdilo.
Sodišče, ki vodi stečajni postopek, z odločanjem o soglasju k poslom upravljanja stečajne mase, izvaja nadzor nad tem, ali bi stečajni upravitelj kot organ postopka s katerim od predlaganih poslov, ki so našteti v prvem odstavku 322. člena ZFPPIPP, lahko škodoval interesom upnikov. Interes upnikov stečajnega dolžnika je, da prejmejo svoje terjatve poplačane iz stečajne mase čim prej in v čim višjem deležu.
Ker je sodba Okrajnega sodišča v Kamniku pravnomočna, so brezpredmetne pritožbene navedbe o tem, da je bil toženec krivično obsojen, prav tako tudi vse ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na sam temelj tožbenega zahtevka.
Sodišče je obrazložilo, da toženec ni pojasnil, zakaj navedb in dokazov ni mogel podati najkasneje na prvem naroku (na katerem ga je zastopal odvetnik), prav tako pa je pojasnilo, da bi glede na količino in obširnost dokazov njihovo izvajanje zavleklo reševanje spora in zameglilo bistvo spora. Zato izvedbe teh dokazov ni dopustilo. Pritožbeno sodišče pritrjuje takšni odločitvi sodišča prve stopnje.
SPZ člen 43.. ZPP člen 181, 285, 318, 318/4, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
izdaja zemljiškoknjižnega dovolila - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pomanjkanje pasivne (stvarne) legitimacije - nepopravljiva nesklepčnost tožbe - zamudna sodba - sodba presenečenja - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - napačna formulacija tožbenega zahtevka - materialno procesno vodstvo - pravilna formulacija istega zahtevka
Pravilo iz 285. člena ZPP ima pravno naravo splošnega načela, v katerem posamezne sodnikove dolžnosti niso konkretizirane. Materialno procesno vodstvo se nanaša na dejanske navedbe, področje stvarnih predlogov, dokazni postopek in pravna vprašanja.
motenje posesti - motenje posesti z odvzemom električne energije - odklop električne energije - zadnja mirna posest - skupno odjemno mesto - spor med solastniki - spor o pravici - pravna podlaga - učinki dogovora med solastniki
Sodišče prve stopnje je pravilno oprlo svojo odločitev na določbe SPZ, ki urejajo posest in motenje posesti. Pravilno je tudi opozorilo, da se po 426. členu ZPP v postopkih zaradi motenja posesti tožba obravnava le v mejah motenja posesti in da je izključeno obravnavanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih.
Zakonske podlage za odklop iz električnega omrežja ni bilo, teče pa med lastniki na sodišču nepravdni postopek zaradi določitve trase priključitve na elektro komunalno omrežje. Zato je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje o tem, da v taki situaciji odklop električne energije ne more imeti zakonske podlage.