ZPP člen 316, 316/1, 339, 339/2, 339/2-7, 343, 343/4.. ZSReg člen 8.. ZGD-1 člen 505, 507, 515.
izredna odpoved delodajalca - sodba na podlagi pripoznave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če pritožbeno sodišče ugotovi, da je bila sodba na podlagi pripoznave izdana v nasprotju z določili ZPP, kot v konkretnem primeru, to pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožba sicer uveljavlja tudi kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da je sodišče prve stopnje opustilo vročitev tožbe v odgovor, kar ne drži. Uveljavlja tudi kršitev 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se nanaša na to, da se je postopka udeleževal nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati. Temu pritožbeno sodišče (še) ne more pritrditi. Zato navedeni dve postopkovni kršitvi nista razlog za uspeh v pritožbenem postopku. Pritožba je bila uspešna zato, ker pritožbeno sodišče ni moglo enostavno zavrniti njenih navedb v smeri, da je bila pripoznava zahtevka podana s strani neupravičene osebe, kar pa ne pomeni, da je že prejudiciralo odgovor na vprašanje, kdo je zakoniti zastopnik toženke. To bo možno šele ob širši raziskavi dejanskih okoliščin v postopku pred sodiščem prve stopnje, ki se s spornim vprašanjem ob izdaji sodbe na podlagi pripoznave niti še ni ukvarjalo.
pogodbena kazen - aneks k pogodbi - jasno pogodbeno določilo - dopustnost dogovora o pogodbeni kazni - razveza pogodbe
Pritožba ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da je določilo o pogodbeni kazni jasno in ga je tožena stranka s podpisom aneksov sprejela. Odveč je zato ponovno pritožbeno sklicevanje na splošne pogoje, ki pogodbene kazni niso predvidevali; za odločitev je bistveno, da je le-ta konkretizirano določena z aneksi, ki so bili sklenjeni za določeno časovno obdobje in pod ugodnejšimi pogoji za toženca (da je tožena stranka oba aneksa podpisala, ni sporno) in da dogovor o pogodbeni kazni ni prepovedan oziroma je v primeru, kakršen je konkretni (ko je prišlo do razveze pogodbe zaradi vzroka, za katerega odgovarja tožena stranka kot pogodbena stranka, ki bi morala opraviti izpolnitev), dopusten.
postopek osebnega stečaja - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - položaj stranke v stečajnem postopku - upnik v stečajnem postopku - procesna legitimacija upnika - legitimacija upnika za vložitev pritožbe - vplačilo varščine
Pritožnica nima procesne legitimacije upnika, saj izločitvene pravice v tem postopku ni prijavila, prav tako ne terjatve.
Tudi z vplačilom varščine tega položaja pritožnica ni pridobila.
začasna odredba - zavarovanje terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - konkretna nevarnost - nezadostna trditvena podlaga - prepoved razpolaganja z nepremičnino
Pravica razpolaganja z nepremičnino je bistven del upravičenj lastnika. Tožeča stranka namreč ni konkretizirala in ni navajala nevarnost aktivnega delovanja oziroma opustitve s strani dolžnika v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavljanja terjatve. Samo dejstvo, da živi pri svojem partnerju in nima dohodkov, še ne pomeni, da namerava z nepremičnino razpolagati. Okoliščine morajo biti bolj konkretne oziroma ravnanje toženke vsaj zatrjevano.
posojilna pogodba - vrnitev posojila - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - rok za vrnitev posojila - izvedenec grafološke stroke
Prvostopenjsko sodišče je v povezavi z ostalimi ugotovljenimi dejstvi, zlasti da je pokojna pisno posojilno pogodbo z dne 17. 1. 2012 hranila skupaj z bančnimi izpiski vseh nakazil in hkrati posebej zapisala, da pričakuje vračilo danih zneskov, pretehtano in prepričljivo prišlo do zaključka, da je med pokojno E. E. in toženko obstajalo posojilno razmerje.
skupnost etažnih lastnikov - skupnost etažnih lastnikov kot stranka postopka - narava tožbenega zahtevka - posli upravljanja - pravna sposobnost skupnosti etažnih lastnikov
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 76. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) in sicer, da je potrebno pravno sposobnost skupnosti lastnikov obravnavati kot specialno, saj je omejena na dejavnost, zaradi katere je ustanovljena, to pa je sklepanje poslov upravljanja več stanovanjske stavbe.
Nikakršen znanstveni dvom se v obravnavani zadevi ni porodil, niti ga ni vzbudil tožnik s svojimi argumenti, zato sodišče ni bilo dolžno postaviti novega izvedenca. Zlasti tudi ni šlo za zahtevnejšo ekspertizo, ki bi zahtevala tako ravnanje.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00051906
ZKP člen 14, 129a, 129a/2, 359, 359/3, 359/5. KZ-1 člen 86, 86/3.
način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora - delo v splošno korist - zapor ob koncu tedna - rok za vložitev predloga - zakonski rok - pravni pouk - nepoznavanje prava
Odločanje o predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora izrečene s pravnomočno sodbo pomeni odločanje o obsojenčevi dolžnosti, da prestane izrečeno kazen v zavodu za prestajanje kazni. Z določitvijo rokov za opravo posameznih procesnih dejanj zakon zasleduje učinkovitost izvrševanja kazni zapora, kar je nedvomno ustavno dopustni cilj. Izvršitev kazenske sankcije je najbolj smotrna, če v kratkem času sledi storitvi kaznivega dejanja, zato je učinkovita izvršitev kazni zapora pomembna ustavna vrednota in pomeni ustavno dopusten cilj (U-I-418/18-17, Up-920/18-20, 5. 11. 2020).
Ker gre lahko za izgubo pomembne pravice zakon v določenih primerih, kljub načelu, da nepoznavanje prava škoduje, predvideva izrecno poučitev o pravici in načinu njene uresničitve, vključno z rokom za njeno uveljavitev. Takšne so npr. določbe o pouku glede pravice do pritožbe zoper sodbo (tretji odstavek 116. člena in 362. člen ZKP). Ustava pravice do postopka za odločanje o predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora ne zagotavlja, zato ne gre za situacijo, ki bi zahtevala takšen pouk in sodišče obsojenca ni bilo dolžno poučiti o rokih za vložitev takšnega predloga. Dolžnost pouka ni nastopila niti na podlagi 14. člena ZKP, saj je obsojeni po podatkih sodbe Okrožnega sodišča II K 13452/2017 z dne 1. 7. 2020 visoko izobražen in z izkušnjami z delovanjem sodnega sistema.
zaščitni ukrepi - zaščitena priča - zaščita priče - zaslišanje obremenilne priče - pravica do zaslišanja obremenilne priče - neposredno zaslišanje
Sodišče prve stopnje bo kljub temu, da bodo priče uživale določeno stopnjo zaščite njihove identitete, slednje zaslišalo na glavni obravnavi, v navzočnosti obtožencev in njihovih zagovornikov, ki se bodo sicer nahajali v drugem prostoru, pričam pa bodo lahko postavljali vprašanja in jih zasliševali ter se izjavljali o njihovih izpovedbah. Zaradi zaščite varnosti prič res ne bodo mogli neposredno zaznavati obnašanja prič, spremljati njihovih obraznih potez in ostalih telesnih izrazov pri podajanju izpovedb in odgovorov na zastavljena vprašanja, vendar slednje po presoji višjega sodišča ne bo imelo vpliva na pravico obrambe, da zaslišuje obremenilne priče, sodišču prve stopnje pa ne bo okrnilo možnosti izdelati ocene dokaza. Zato ne bo prihajalo do zatrjevanje kršitve 29. člena Ustave Republike Slovenije in 6. člena ESČP, ki zagotavlja pravico do poštenega sojenja, saj bodo obtoženci imeli možnost zaslišati vse štiri kriminaliste tako, da bo sodišče te priče zaščitilo, s tem pa bo tem kriminalistom omogočilo tudi v bodoče opravljati njihovo delo.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izvedba dokaza z izvedencem - stroški izvedenca - stroški nepravdnega postopka - lastna sredstva
V konkretnem primeru se je postopek začel po uradni dolžnosti in se zaključil s postavitvijo nasprotne udeleženke pod skrbništvo. Glede na 70. člen ZNP-1 bi se stroški za izvedensko delo (dokončno) krili iz sredstev sodišča le, če bi bilo ugotovljeno, da nasprotna udeleženka nima lastnih sredstev in premoženja.
plačilo dolga - obročno plačilo dolga - finančna stiska - neutemeljenost pritožbenih navedb
Toženec v pritožbi ne navaja nobenega pritožbenega razloga, s katerim bi izpodbijal pravilnost izpodbijane sodbe. Navaja, da zaradi težke finančne in duševne stiske ne vidi izhoda. Ta razlog pa na pravilnost odločitve, da je toženec dolžan poravnati zapadle oskrbnine za vrtec, ki ga obiskuje njegov sin, ne vpliva. Pravdni stranki se tudi po pravnomočnosti sodbe še vedno lahko dogovorita za obročno plačilo s sodbo dolgovanega zneska, toženec pa se bo s tem predlogom moral obrniti neposredno na tožečo stranko.
Sodišče prve stopnje je zmotno ločevalo med določeno ceno (glej prvi odstavek 642. člena OZ), ki naj bi bila upoštevaje razloge le fiksno določena cena, in nedoločeno ceno (glej drugi odstavek 642. člena OZ), ki naj bi bila upoštevaje razloge že kar cena, ki ni določena fiksno oziroma cena, pri kateri je med odstopnikom terjatve družbo in toženko obstajal ustni dogovor o njeni vezanosti na višino prejete zavarovalnine. Takšen ugotovljen ustni dogovor po presoji pritožbenega sodišča ne pomeni, da cena ni bila določena v smislu drugega odstavka 642. člena OZ, in je bila izvedba dokaza z izvedencem, ki je ugotavljal primerno ceno za opravljeno storitev, odvečna, vendar to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost končne odločitve. Omenjeni dogovor lahko pomeni le pogodbeno dogovorjeno plačilo v smislu prvega odstavka 642. člena OZ, katerega ″nefiksnost‶ je v tem, da je bila cena vezana na (kasnejšo) določitev cene (zavarovalnine) s strani tretje osebe (zavarovalnice).
prispevek za rezervni sklad - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - plačilo v rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - skupno premoženje - aktivna legitimacija za vtoževanje terjatve, ki sodi v skupno premoženje - etažni lastniki kot tožniki - etažna lastnina - spor majhne vrednosti
Plačilo prispevka za rezervni sklad je zakonska obveznost etažnih lastnikov.
Sredstva rezervnega sklada so skupno premoženje etažnih lastnikov, zato so etažni lastniki kot materialnopravni upravičenci aktivno legitimirani od neplačnikov izterjati plačila v rezervni sklad.
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZFPPIPP člen 212, 212/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 16.
terjatev iz naslova stroškov pravdnega postopka, iz katerega izvira izvršilni naslov - nastanek terjatve - terjatev odvetnika - stroški odvetniškega zastopanja - vpliv potrjene prisilne poravnave na izvršilni postopek
Glede na enotno in usklajeno sodno prakso terjatev za plačilo pravdnih stroškov v razmerju med pravdnima strankama nastane šele z odločbo sodišča, s katero so ti stroški ugotovljeni glede na izid pravde in glede na uspeh strank.
Utemeljeno pa pritožba opozarja, da je sodišče zavzelo napačno stališče glede trenutka nastanka terjatve v znesku 3.191,20 EUR. Res tudi ta znesek po temelju predstavlja stroške zastopanja v postopku, vendar pa ne v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Gre za stroške zastopanja dolžnika pred avstrijskim sodiščem na naroku, ki izvirajo iz medsebojnega mandatnega razmerja in za katere je upnik kot dolžnikov pooblaščenec v tistem postopku dolžniku izstavil račun kot verodostojno listino, na tej osnovi izposloval sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, po dolžnikovem obrazloženem ugovoru pa je bil uspešen tudi v pravdnem postopku in je za to terjatev izposloval sodbo kot izvršilni naslov v tem postopku. Terjatev iz naslova stroškov zastopanja pred avstrijskim sodiščem tako ne predstavlja več pravdnih stroškov v prej opisanem smislu, temveč gre za glavnico, ki je bila s sodbo pravnomočno le ugotovljena in naložena v plačilo dolžniku, ni pa nastala šele z izdajo sodbe, ampak že, ko je imel upnik pravico od dolžnika terjati njeno izpolnitev, torej ko je nastal pravni temelj zanjo. Pravni temelj za to glavnico pa je med upnikom kot takratnim pooblaščencem dolžnika in dolžnikom nastal ob opravi odvetniške storitve, torej še pred začetkom postopka prisilne poravnave nad dolžnikom.
sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševna motnja - postopek za sprejem na zdravljenje oziroma obravnavo brez privolitve - nujno potrebni ukrepi - omejitev svobode gibanja - paranoidna shizofrenija
V skladu s 53. členom ZDZdr je lahko oseba sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena zakona.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00052097
KZ-1 člen 48, 323, 323/1, 323/2. ZPrCP člen 58, 58/2, 105, 105/2. ZKP člen 86, 365, 365/1.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vožnja pod vplivom alkohola - prepoved vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola - koncentracija alkohola v krvi - koncentracija alkohola pod zakonsko določeno mejo - vzročna zveza - izpodbijanje vzročne zveze med alkoholiziranostjo in nezgodo - izvirnik in pisni odpravek sodbe - popravni sklep - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - kategorije motornih vozil
Pritožbeni očitek, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, ker se obtoženemu očita, da je kršil določila drugega odstavka 105. člena ZprCP, iz razlogov izpodbijane sodbe pa jasno izhaja, da pritožnik ni prekoračil zakonsko dopustne mere alkohola v krvi, saj je izvedenka ugotovila, da je imel v času, ko je prišlo do nesreče, v krvi najmanj 0,49 g/kg alkohola v krvi, je neutemeljen in je odraz nepoznavanja določbe drugega odstavka 105. člena ZprCP, po kateri imajo vozniki lahko največ do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 mg alkohola v litru izdihanega zraka pod pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji alkohola ne kažejo znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. Sodišče prve stopnje je tudi po presoji pritožbenega sodišča razumno pojasnilo, da obtoženi sicer ni prekoračil dovoljene stopnje alkohola, vendar pa je tudi pri nižji koncentraciji alkohola od dovoljene, kazal znake motenj v vedenju, katerih posledica je bilo njegovo nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu, zato pritožnik s posplošeno pritožbeno navedbo, da ni z gotovostjo dokazano, da je kršil določilo drugega odstavka 105. člena ZprCP, pravilnih in prepričljivih razlogov sodišča prve stopnje v tem delu ne more ovreči.
vznemirjanje lastninske pravice - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - prestavitev služnostne poti - služnostna pot - načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine - pomanjkljiva trditvena podlaga
Pritožbeno sodišče v celoti sledi razlogovanju sodišča prve stopnje, da je toženec s sklenitvijo sodne poravnave soglašal, da del balkona, ki je sestavni del tožnikove nepremičnine, v obsegu 3,6 m2 sega v zračni prostor njegove nepremičnine, ter da v obravnavani zadevi ne gre za protipravno vznemirjanje lastninske pravice.
Služnostna pravica nima absolutne narave. Temeljno pravilo je, da se izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar (219. člen SPZ). Prestavitev služnostne poti ni problematična, če lahko služnostni upravičenec služnost še vedno izvršuje. Zato je zmotno stališče pritožbe, da že sama prestavitev služnostne poti brez soglasja služnostnega upravičenca utemeljuje ugoditev zahtevku.
delitev skupnega premoženja - solastnina - delitev nepremičnine v solastnini - nepravdni postopek - obseg skupnega premoženja
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje uporabilo zgolj pravila, ki veljajo za delitev stvari (v konkretnem primeru nepremičnine) v solastnini.
ZDR-1 člen 75, 75/1, 76, 118, 200, 200/2.. PZ člen 43, 44, 44/2, 47, 79.. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 1, 1/1, 1/1-c.. URS člen 49.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
obstoj delovnega razmerja - sprememba delodajalca - prenos podjetja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih sodbe - zmotna uporaba materialnega prava - sodna razveza
Toženec v pritožbi navaja, da z opravljanjem pomorske pilotaže izvršuje prerogativo javne oblasti, kar izključuje spremembo delodajalca. Navedba ni utemeljena. Za prenos se v skladu z določbo 1/1/c člena Direktive res ne šteje upravna reorganizacija organov oblasti ali prenos upravnih funkcij med organi oblasti, vendar v tem sporu ne gre za tak primer, saj je pomorska pilotaža gospodarska dejavnost. Izvrševanje prerogative javne oblasti je npr. prenos pristojnosti oblastnega upravnega odločanja med organom lokalne oblasti in javnim zavodom z javnimi pooblastili upravnega odločanja.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se Direktiva uporablja tudi za javna podjetja, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ne glede na to, ali je ta pridobitna ali ne, torej se uporablja tudi za toženca.
Utemeljen je pritožbeni očitek toženca, da so razlogi sodbe glede prvega tožnika za čas po 1. 1. 2021 sami s seboj v nasprotju (kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišče prve stopnje mu je namreč v nasprotju s sprejetim stališčem, da dvojno delovno razmerje ni mogoče, priznalo delovno razmerje in pripadajoče pravice pri tožencu od 1. 1. 2021 dalje, čeprav je hkrati obrazložilo, da je bil v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu v določenih obdobjih po 1. 1. 2021 do 19. 3. 2021. Pritožbeno sodišče je zato glede prvega tožnika razveljavilo I. točko izreka prvostopenjske sodbe v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja delovnega razmerja in priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za čas od 1. 1. 2021 dalje (prvi odstavek 354. člena ZPP).
stroški kazenskega postopka - obročno plačilo stroškov postopka - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge
Obsojenčeva vloga z dne 24. 3. 2021, v kateri je predlagal, da se izrečena denarna kazen izvrši tako, da opravi delo v splošno korist, hkrati pa je predlagal obročno plačilo svojih obveznosti iz predmetnega kazenskega postopka, je bila nepopolna, ker je obsojenec v njej zgolj navajal, da nima denarja za plačilo, tega pa ni podkrepil z dokazili. Sodišče prve stopnje bi moralo zato obsojenca skladno s tretjim odstavkom 76. člena Zakona o kazenskem postopku pozvati, preden je njegovemu predlogu ugodilo ali ga zavrnilo, da ga dopolni z dokazili, na podlagi katerih bi lahko presodilo, ali so njegove navedbe o nezmožnosti plačila utemeljene.
Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi obsojenca ugodilo in zadevo vrnilo v ponovno odločitev sodišču prve stopnje, ki bo presodilo, ali obsojenčeve finančne zmožnosti glede na predložena in morebitna druga dokazila, ki jih bo od njega zahtevalo, utemeljujejo njegov predlog za obročno plačilo.