OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00052502
ZOR člen 200. OZ člen 179. ZPŠOIRSP člen 11, 12, 12/1, 13, 13/6. ZSV člen 26.
denarna odškodnina - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - vloga za pridobitev državljanstva RS - zaposlitev - delovno dovoljenje - podatki iz uradne evidence - delo na črno - finančna kriza - begunec - denarna socialna pomoč - materialni položaj - premoženjske razmere - dolžnost preživljanja - najemnina - strah - vzročna zveza - upravni postopek - omejitev teka obresti
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka štelo za dovolj prepričljivo dokazano, da si je tožnik uradne zaposlitve želel; če bi mu jo kdo ponudil, bi jo sprejel, ne bi je zavračal in se oprijemal takratnega svojega dela na črno. Poleg tega je sodišče prve stopnje zaključilo, da verjame, da je tožnik spraševal za zaposlitev na številnih različnih mestih. Dokazni postopek ni potrdil, da bi bil tožnik glede uradne zaposlitve pasiven ali da bi celo preferiral neuradno delo na črno.
Tožnik je pridobil visoko izobrazbo. S tem si je nedvomno ustvaril dobro izhodišče za lepo prihodnost, za prihodnost, ki je obetala več, kot mu je prineslo življenje, zaznamovano z izbrisom. Po prepričanju pritožbenega sodišča je zatorej tožnika izbris zaznamoval močneje kot povprečno izbrisano osebo in gre brez dvoma verjeti tožnikovim trditvam, da mu je izbris povzročil hudo duševno stisko in da je ves čas živel v strahu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00056725
KZ-1 člen 209, 209/1.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov
Pritožbeno sodišče ni sledilo pritožbenim navedbam, da v opisu očitanega kaznivega dejanja poneverbe po prvem odstavku 209. člena KZ-1 ni podan zakonski znak zaupanosti premoženja. Kakor je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je zakonski znak zaupanosti denarja v zvezi z zaposlitvijo konkretiziran v opisu dejanja, da je obdolženka zaposlena kot vodja poslovalnice podjetja B. B. d.o.o., kar zadošča za sklepanje, da je obdolženka imela pravico razpolagati z denarjem te družbe.
pripombe na izvedensko mnenje - rok za izjavo o izvedenskem mnenju - podaljšanje roka za pripombe in za predložitev dokumentacije - instrukcijski rok - prekluzija - opozorilo na posledice zamude roka za predložitev vloge - načelo koncentracije postopka - načelo ekonomičnosti postopka - pravica do izjave - pravica do učinkovitega sodnega varstva
Neupoštevanje zamudne pripravljalne vloge je dovoljeno le, če je bila stranka pred njeno vložitvijo opozorjena na posledice zamude, saj je sankcija zelo stroga in jo je zakonodajalec v primeru pisnega poziva sodišča vezal na poprej dano opozorilo. Zaradi opustitve takšnega opozorila udeleženci postopka torej ne smejo trpeti škodljivih posledic.
alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist - utemeljenost predloga
Utemeljenost predloga, da se izvrši denarna kazen na način, da obsojenec opravi delo v splošno korist, presoja sodišče na podlagi četrtega in petega odstavka 87. člena, pri tem pa upošteva pogoje iz devetega odstavka 86. člena KZ-1. Pri njihovi presoji je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da obsežna obsojenčeva predkaznovanost ne dopušča sklepanja, da pri njem ni nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja na prostosti in je obsojenčev predlog utemeljeno zavrnilo, medtem ko denarne zmožnosti obsojenca za plačilo denarne kazni na presojo utemeljenosti predloga nimajo vpliva.
neupravičen pripor - denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi okrnitve svobode (pripor) - kazenski postopek z mednarodnim elementom - mednarodna tiralica - priporni razlog begosumnosti
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je bil zoper tožnika utemeljeno odrejen pripor in hišni pripor iz razloga begosumnosti. Zato je po tem, ko je ugotovilo, da je tožnik sam s svojimi nedovoljenimi ravnanji povzročil, da mu je bila odvzeta prostost, uporabilo tretji odstavek 542. člena ZKP in tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine zavrnilo.
Tožnik je bil res iz pripora v Dominikanski republiki prepeljan v pripor v Sloveniji na svojo željo, očitno, kot gre razbrati iz njegove izpovedbe, zaradi neznosnih razmer v priporu v Dominikanski republiki, a navedeno ne pomeni, da se je vrnil prostovoljno. O prostovoljni vrnitvi bi bilo mogoče govoriti, če tožnik v Dominikanski republiki ne bi bil priprt in izgnan, ampak bi tam zakonito bival in bi se vrnil v Slovenijo ter sodeloval v kazenskem postopku brez kakršnihkoli prisilnih ukrepov (prisilna privedba, mednarodna tiralica, ENPP, pripor, hišni pripor).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00052339
KZ-1 člen 222, 222/1.
požig - dokazna ocena - v dvomu v korist obdolženca
Ne gre pritrditi pritožbenim navedbam, da bi sodišče prve stopnje moralo v dvomu oprostiti obdolženca, ter da je do zaključka, da je obravnavano kaznivo dejanje storil obdolženec, prišlo na podlagi domneve. Sodišče prve stopnje je odločitev iz izpodbijane sodbe sprejelo na podlagi temeljite analize vsakega dokaza posebej in vseh izvedenih dokazov skupaj kot celote, šele nato pa na podlagi dokaznega standarda gotovosti sprejelo podrobno dokazno oceno. Pritožbeno sodišče ni zaznalo nobenega relevantnega razloga za postopanje po načelu "in dubio pro reo", ki ga neutemeljeno izpostavlja pritožnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00052353
OZ člen 179, 182.
višina denarne odškodnine - odškodnina za nepremožensko škodo
Sodišče prve stopnje je ugotovljeno dejansko stanje o obstoju trajnih duševnih bolečin zaradi ugotovljenih funkcionalnih omejitev in bodoče trajanje te škode upoštevaje tožnikovo starost ter prejemanje invalidnine pravilno upoštevalo.
Ocena zmanjšanja življenjskih aktivnosti v % ni edina odločilna okoliščina, ker pravno priznano škodo predstavljajo duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Ob dejstvu, da je ugotovljena zmerna okrnjenost tožnikovega funkcioniranja na področju življenja doma in pri pridobitnem delu, je sodišče prve stopnje določilo pravično denarno odškodnino.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 5/2, 7, 7/1.. ZPIZ-2 člen 199, 201a, 201a/7, 203.. ZPP člen 19, 19/1.
stvarna pristojnost - plačilo prispevkov - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje
Ker se zahtevek tožnika vsebinsko nanaša na plačevanje prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje oziroma skladno z ZPIZ-2 poklicno zavarovanje po 199. do 203. členu in ker sedmi odstavek 201.a člena ZPIZ-2 ureja sodno varstvo zoper odločitev komisije iz prvega odstavka istega člena pred sodiščem, ki odloča o socialnih sporih, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je v zadevi pristojno socialno sodišče, zato se je pravilno izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo stvarno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00052899
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 243. ZRud člen 2, 2-1, 3, 3/1-12, 34.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin - denacionalizacija - nepremičnine vrnjene v naravi - izguba koristi - uporabnina - možnost izjave o odločilnih dejstvih - odškodnina zaradi omejitev in prepovedi - mineralne surovine - izkoriščanje mineralne surovine - rudarstvo - tržna cena - dokazna ocena - metodološki napotek - neizvedba dokaza - izvedenec gradbene stroke
Sodišče prve stopnje je tožnici pravilno pojasnilo, da njene koristi ne gre iskati v količini oziroma v prodaji izkopane rude v obravnavnem obdobju, temveč v vrednosti njenih zemljišč zaradi okoliščine, da se na njih izvaja dejavnost črpanja gramoza.
Izvedenec je upošteval, da se zemljišča nahajajo nad mineralno surovino, zaradi česar ima to območje prednost pred osnovno rabo kmetijskega in gozdnega zemljišča. Le mineralna surovina kot last države ni neposredno upoštevana v ceni najemnine te nepremičnine.
Vprašanje stanja zalog gramoza v gramoznici ni relevantno, ker so mineralne surovine pod površjem nepremičnine last države in ne lastnika nepremičnine.
ZDR-1 člen 75, 75/1, 76, 118, 200, 200/2.. PZ člen 43, 44, 44/2, 47, 79.. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 1, 1/1, 1/1-c.. URS člen 49.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
obstoj delovnega razmerja - sprememba delodajalca - prenos podjetja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih sodbe - zmotna uporaba materialnega prava - sodna razveza
Toženec v pritožbi navaja, da z opravljanjem pomorske pilotaže izvršuje prerogativo javne oblasti, kar izključuje spremembo delodajalca. Navedba ni utemeljena. Za prenos se v skladu z določbo 1/1/c člena Direktive res ne šteje upravna reorganizacija organov oblasti ali prenos upravnih funkcij med organi oblasti, vendar v tem sporu ne gre za tak primer, saj je pomorska pilotaža gospodarska dejavnost. Izvrševanje prerogative javne oblasti je npr. prenos pristojnosti oblastnega upravnega odločanja med organom lokalne oblasti in javnim zavodom z javnimi pooblastili upravnega odločanja.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se Direktiva uporablja tudi za javna podjetja, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ne glede na to, ali je ta pridobitna ali ne, torej se uporablja tudi za toženca.
Utemeljen je pritožbeni očitek toženca, da so razlogi sodbe glede prvega tožnika za čas po 1. 1. 2021 sami s seboj v nasprotju (kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišče prve stopnje mu je namreč v nasprotju s sprejetim stališčem, da dvojno delovno razmerje ni mogoče, priznalo delovno razmerje in pripadajoče pravice pri tožencu od 1. 1. 2021 dalje, čeprav je hkrati obrazložilo, da je bil v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu v določenih obdobjih po 1. 1. 2021 do 19. 3. 2021. Pritožbeno sodišče je zato glede prvega tožnika razveljavilo I. točko izreka prvostopenjske sodbe v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja delovnega razmerja in priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za čas od 1. 1. 2021 dalje (prvi odstavek 354. člena ZPP).
stroški kazenskega postopka - obročno plačilo stroškov postopka - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge
Obsojenčeva vloga z dne 24. 3. 2021, v kateri je predlagal, da se izrečena denarna kazen izvrši tako, da opravi delo v splošno korist, hkrati pa je predlagal obročno plačilo svojih obveznosti iz predmetnega kazenskega postopka, je bila nepopolna, ker je obsojenec v njej zgolj navajal, da nima denarja za plačilo, tega pa ni podkrepil z dokazili. Sodišče prve stopnje bi moralo zato obsojenca skladno s tretjim odstavkom 76. člena Zakona o kazenskem postopku pozvati, preden je njegovemu predlogu ugodilo ali ga zavrnilo, da ga dopolni z dokazili, na podlagi katerih bi lahko presodilo, ali so njegove navedbe o nezmožnosti plačila utemeljene.
Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi obsojenca ugodilo in zadevo vrnilo v ponovno odločitev sodišču prve stopnje, ki bo presodilo, ali obsojenčeve finančne zmožnosti glede na predložena in morebitna druga dokazila, ki jih bo od njega zahtevalo, utemeljujejo njegov predlog za obročno plačilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, ki ju je prvemu in drugemu tožniku podala toženka 13. 5. 2020 na podlagi 3. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 zaradi neupravičenega neprihoda na delo oziroma neopravljanja dela 6. 5. 2020, pri čemer jima je bilo zaradi neprihoda na delo 5. 5. 2020 izrečeno pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi po prvem odstavku 85. člena ZDR-1. Na podlagi izvedenih dokazov je zavzelo pravilno stališče, da sta odpovedi skladni z zakonom.
lastna pravica oškodovanca in direktna tožba - prometna nesreča - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - domneva o obstoju vzročne zveze - domnevna baza - dokazna ocena - dokazno breme - izkaz verjetnosti
Tožnik ni z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da so zatrjevane tožnikove poškodbe verjetna posledica škodnega dogodka.
Tožnik s stopnjo verjetnosti domneve o obstoju vzročne zveze (t.i. domnevne baze) med škodnim dogodkom in nastalo škodo ni dokazal.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 94, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonitost odpovedi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Odločitev o nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je toženka podala tožnici 21. 5. 2020, je sodišče prve stopnje oprlo na ugotovitev, da je toženka le mesec dni po odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici sklenila delovno razmerje z drugim kuharjem in kot kuharja najela še študenta, ki je delal tudi v gostilni, v kateri je delala tožnica, zaradi česar toženka ni dokazala, da bi prenehala potreba po tožničinem delu.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo 94. člen ZDR-1 in na tej podlagi štelo, da je bila na podlagi redne odpovedi tožnica upravičena le do 30-dnevnega odpovednega roka, saj so v tej določbi urejeni le minimalni odpovedni roki, zato se lahko delavec in delodajalec dogovorita za daljši odpovedni rok. Glede na to zmotno materialnopravno stališče je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo, da se je odpovedni rok po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iztekel že 26. 6. 2020 (oziroma da je bilo delovno razmerje podaljšano do 4. 7. 2020), zaradi česar je neutemeljeno štelo izredno odpoved za nezakonito že zato, ker je toženka v izredni odpovedi tožnici očitala kršitve (izostanek z dela ter opravljanje dela za drugega delodajalca), ki naj bi jih ta storila že po prenehanju delovnega razmerja med njima. Posledično je ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede vsebine očitkov, ki jih je toženka naslovila na tožnico v izredni odpovedi, ki ji jo je podala v času trajanja odpovednega roka po prejšnji, redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
odvzem zaseženih predmetov - nevarno orodje - kaznivo dejanje hude telesne poškodbe - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - ogled kraja kaznivega dejanja - kraj škodnega dogodka - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - opravičljiva skrajna sila - odmera kazenske sankcije
Zagovornik ne more biti uspešen niti z obširnim polemiziranjem glede predmeta, s katerim je obdolženec poškodoval oškodovanca ter nadaljnjimi navedbami, da zasežen predmet ni tisti, s katerim so nastale zatrjevane in ugotovljene poškodbe oškodovancev. Po izvedenem dokaznem postopku je tako jasno, da je obdolženec segel po določenem sredstvu, to je orodju, za katerega je izvedenec med drugim pojasnil, da gre za nevarno orodje, s katerim se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari, ter z njim vsakega oškodovanca udaril po glavi. Ravno to, pa je imelo za posledico utrpljene poškodbe pri vsakem izmed oškodovancev. Glede na obrazloženo se zato kot nebistveno izkaže, ali je obdolženec oškodovanca poškodoval s "sekirco", "krampičem" ali drugim delovnim orodjem, kot se za to zavzema zagovornik.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00052287
KZ-1 člen 86, 86/12.
nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist
Ob presoji razlogov izpodbijanega sklepa in navedb pritožnice je namreč pritrditi slednji, ki v osrednjem delu pritožbe poudarja, da predhodno upoštevanje olajševalnih in obteževalnih okoliščin ob izreku kazenske sankcije ne more biti razlog za zavrnitev nadomestnega prestajanja kazni, saj mora sodišče prve stopnje ob sprejemu odločitve upoštevati tudi druge okoliščine.
Odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni mora namreč temeljiti na poglobljenem, analitičnem in celovitem preverjanju in oceni okoliščin, povezanih tako z osebnostjo storilca kot tudi njegovim dejanjem.
Za sprejeto odločitev namreč ne more zadostovati le prepis zakonske določbe in splošna zavrnitev vseh predlaganih nadomestnih načinov prestajanja kazni zapora.
Okoliščina, ali ima obsojenec še druge odprte kazenske postopke ali ne (na kateri je sodišče prve stopnje med drugim utemeljevalo razloge za svojo odločitev), pri presoji utemeljenosti nadomestnih načinov izvršitev kazni zapora ni upoštevna, ker dokler ni izrečena pravnomočna obsodilna sodba, obdolženec velja za nedolžnega.
Ker v času izdaje napadenega sklepa B. B. še ni bila zaslišana, sodišče prve stopnje pa je ocenilo, da bi lahko v postopku nastala škoda, v kolikor bi navedena obiskovala obdolženega A. A. v priporu, so pritožbena zavzemanja za to, da se priči dovoli obiske v priporu, neutemeljena.
pritožba - spor majhne vrednosti - rok za vložitev pritožbe - fikcija vročitve - osebno vročanje - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - roki določeni po dnevih - zadnji dan roka
Fikcija vročitve nastopi s potekom zadnjega, t.j. petnajstega dne odkar je bilo stranki puščeno obvestilo.
Grožnja mora biti prikazana kot objektivno uresničljiva, sicer ni resna. Objektivno uresničljivost grožnje se presoja glede na to, kako jo je oškodovancu prikazoval storilec in ne glede na storilčevo dejansko možnost njene uresničitve. Zato tudi ni nujno, da je imel storilec resen namen svojo grožnjo uresničiti.
ZPP člen 343, 343/1, 343/2, 346, 346/1, 458, 458/3.
spor majhne vrednosti - pritožba v sporu majhne vrednosti - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Toženi stranki je bila izpodbijana odločba vročena 29. 9. 2021. Osemdnevni rok za pritožbo se je iztekel 7. 10. 2021. Tožena stranka je pritožbo vložila 8. 10. 2021 priporočeno po pošti. Pritožba je bila torej vložena po preteku zakonskega roka in je tako prepozna (drugi odstavek 343. člena ZPP). Ker pritožbe ni zavrglo že sodišče prve stopnje (prvi odstavek 343. člena ZPP), jo je bilo treba zavreči ob preizkusu na drugi stopnji (prvi odstavek 346. člena ZPP).