stroški kazenskega postopka - obročno plačilo stroškov postopka - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge
Obsojenčeva vloga z dne 24. 3. 2021, v kateri je predlagal, da se izrečena denarna kazen izvrši tako, da opravi delo v splošno korist, hkrati pa je predlagal obročno plačilo svojih obveznosti iz predmetnega kazenskega postopka, je bila nepopolna, ker je obsojenec v njej zgolj navajal, da nima denarja za plačilo, tega pa ni podkrepil z dokazili. Sodišče prve stopnje bi moralo zato obsojenca skladno s tretjim odstavkom 76. člena Zakona o kazenskem postopku pozvati, preden je njegovemu predlogu ugodilo ali ga zavrnilo, da ga dopolni z dokazili, na podlagi katerih bi lahko presodilo, ali so njegove navedbe o nezmožnosti plačila utemeljene.
Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi obsojenca ugodilo in zadevo vrnilo v ponovno odločitev sodišču prve stopnje, ki bo presodilo, ali obsojenčeve finančne zmožnosti glede na predložena in morebitna druga dokazila, ki jih bo od njega zahtevalo, utemeljujejo njegov predlog za obročno plačilo.
odvzem zaseženih predmetov - nevarno orodje - kaznivo dejanje hude telesne poškodbe - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - ogled kraja kaznivega dejanja - kraj škodnega dogodka - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - opravičljiva skrajna sila - odmera kazenske sankcije
Zagovornik ne more biti uspešen niti z obširnim polemiziranjem glede predmeta, s katerim je obdolženec poškodoval oškodovanca ter nadaljnjimi navedbami, da zasežen predmet ni tisti, s katerim so nastale zatrjevane in ugotovljene poškodbe oškodovancev. Po izvedenem dokaznem postopku je tako jasno, da je obdolženec segel po določenem sredstvu, to je orodju, za katerega je izvedenec med drugim pojasnil, da gre za nevarno orodje, s katerim se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari, ter z njim vsakega oškodovanca udaril po glavi. Ravno to, pa je imelo za posledico utrpljene poškodbe pri vsakem izmed oškodovancev. Glede na obrazloženo se zato kot nebistveno izkaže, ali je obdolženec oškodovanca poškodoval s "sekirco", "krampičem" ali drugim delovnim orodjem, kot se za to zavzema zagovornik.
pritožba - spor majhne vrednosti - rok za vložitev pritožbe - fikcija vročitve - osebno vročanje - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - roki določeni po dnevih - zadnji dan roka
Fikcija vročitve nastopi s potekom zadnjega, t.j. petnajstega dne odkar je bilo stranki puščeno obvestilo.
ZPP člen 343, 343/1, 343/2, 346, 346/1, 458, 458/3.
spor majhne vrednosti - pritožba v sporu majhne vrednosti - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Toženi stranki je bila izpodbijana odločba vročena 29. 9. 2021. Osemdnevni rok za pritožbo se je iztekel 7. 10. 2021. Tožena stranka je pritožbo vložila 8. 10. 2021 priporočeno po pošti. Pritožba je bila torej vložena po preteku zakonskega roka in je tako prepozna (drugi odstavek 343. člena ZPP). Ker pritožbe ni zavrglo že sodišče prve stopnje (prvi odstavek 343. člena ZPP), jo je bilo treba zavreči ob preizkusu na drugi stopnji (prvi odstavek 346. člena ZPP).
neupravičen pripor - denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi okrnitve svobode (pripor) - kazenski postopek z mednarodnim elementom - mednarodna tiralica - priporni razlog begosumnosti
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je bil zoper tožnika utemeljeno odrejen pripor in hišni pripor iz razloga begosumnosti. Zato je po tem, ko je ugotovilo, da je tožnik sam s svojimi nedovoljenimi ravnanji povzročil, da mu je bila odvzeta prostost, uporabilo tretji odstavek 542. člena ZKP in tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine zavrnilo.
Tožnik je bil res iz pripora v Dominikanski republiki prepeljan v pripor v Sloveniji na svojo željo, očitno, kot gre razbrati iz njegove izpovedbe, zaradi neznosnih razmer v priporu v Dominikanski republiki, a navedeno ne pomeni, da se je vrnil prostovoljno. O prostovoljni vrnitvi bi bilo mogoče govoriti, če tožnik v Dominikanski republiki ne bi bil priprt in izgnan, ampak bi tam zakonito bival in bi se vrnil v Slovenijo ter sodeloval v kazenskem postopku brez kakršnihkoli prisilnih ukrepov (prisilna privedba, mednarodna tiralica, ENPP, pripor, hišni pripor).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00052353
OZ člen 179, 182.
višina denarne odškodnine - odškodnina za nepremožensko škodo
Sodišče prve stopnje je ugotovljeno dejansko stanje o obstoju trajnih duševnih bolečin zaradi ugotovljenih funkcionalnih omejitev in bodoče trajanje te škode upoštevaje tožnikovo starost ter prejemanje invalidnine pravilno upoštevalo.
Ocena zmanjšanja življenjskih aktivnosti v % ni edina odločilna okoliščina, ker pravno priznano škodo predstavljajo duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Ob dejstvu, da je ugotovljena zmerna okrnjenost tožnikovega funkcioniranja na področju življenja doma in pri pridobitnem delu, je sodišče prve stopnje določilo pravično denarno odškodnino.
ZDavP-2 člen 3, 3/3, 12, 49, 58, 352, 352/6, 353.. ZDSS-1 člen 5.. ZDoh-2 člen 21, 37, 38.. ZPIZ-2 člen 144.. ZMEPIZ-1 člen 29, 30, 30/2, 31, 31/1, 32.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-3.. ZDR-1 člen 18, 118.. ZDR člen 16.. OZ člen 311.
Ker tožnica skladno z novejšo, a enotno sodno prakso ne more v individualnem delovnem sporu zahtevati odločitve o plačilu davkov in prispevkov, saj gre za vprašanje iz pristojnosti davčnega organa, je bilo treba zavrniti njeno pritožbo, s katero se je zavzemala za naložitev plačila davkov in prispevkov od njene bruto plače toženki, saj njena pritožba ni utemeljena.
Tožnica, ki ji je bila plača že v celoti plačana, ni pa bil pravilno plačan del njene bruto plače za davke in prispevke od plače, je upravičena do plačila davkov in prispevkov od pripadajočih mesečnih bruto plač za čas trajanja delovnega razmerja pri toženki, kar je po zakonu tožena stranka dolžna zanjo plačati po postopku, predpisanem z davčnimi predpisi, in ZMEPIZ-1. Šele, ko bo toženka v skladu z odločitvijo sodišča za tožnico naredila obračun plače ter izvedla davčni odtegljaj (ki vključuje odtegljaj davkov in prispevkov), bo glede na to, da ji je določene zneske že plačala (sicer po pogodbah civilnega prava) mogoče ugotoviti, ali zneski, ki jih je tožnica prejela v neposredno razpolaganje, ustrezajo preostanku pripadajoče plače, torej neto izplačilu, in višini drugih pripadajočih prejemkov iz delovnega razmerja. V tej fazi postopka torej tudi še ni in ne more biti znano, ali zneski, ki so bili tožnici plačani po pogodbah civilnega prava v neposredno razpolaganje, skupaj z davki in prispevki, ki bodo odvedeni od bruto zneskov mesečnih plač na račun davkov in prispevkov, presegajo zneske, do katerih je upravičena na podlagi delovnega razmerja (kar trdi toženka), kar pomeni, da je vprašanje, ali toženka presežek izplačil lahko zahteva od tožnice nazaj, preuranjeno, saj terjatev toženke v času odločanja sploh še ne obstaja.
pripombe na izvedensko mnenje - rok za izjavo o izvedenskem mnenju - podaljšanje roka za pripombe in za predložitev dokumentacije - instrukcijski rok - prekluzija - opozorilo na posledice zamude roka za predložitev vloge - načelo koncentracije postopka - načelo ekonomičnosti postopka - pravica do izjave - pravica do učinkovitega sodnega varstva
Neupoštevanje zamudne pripravljalne vloge je dovoljeno le, če je bila stranka pred njeno vložitvijo opozorjena na posledice zamude, saj je sankcija zelo stroga in jo je zakonodajalec v primeru pisnega poziva sodišča vezal na poprej dano opozorilo. Zaradi opustitve takšnega opozorila udeleženci postopka torej ne smejo trpeti škodljivih posledic.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 5/2, 7, 7/1.. ZPIZ-2 člen 199, 201a, 201a/7, 203.. ZPP člen 19, 19/1.
stvarna pristojnost - plačilo prispevkov - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje
Ker se zahtevek tožnika vsebinsko nanaša na plačevanje prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje oziroma skladno z ZPIZ-2 poklicno zavarovanje po 199. do 203. členu in ker sedmi odstavek 201.a člena ZPIZ-2 ureja sodno varstvo zoper odločitev komisije iz prvega odstavka istega člena pred sodiščem, ki odloča o socialnih sporih, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je v zadevi pristojno socialno sodišče, zato se je pravilno izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo stvarno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00056725
KZ-1 člen 209, 209/1.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov
Pritožbeno sodišče ni sledilo pritožbenim navedbam, da v opisu očitanega kaznivega dejanja poneverbe po prvem odstavku 209. člena KZ-1 ni podan zakonski znak zaupanosti premoženja. Kakor je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je zakonski znak zaupanosti denarja v zvezi z zaposlitvijo konkretiziran v opisu dejanja, da je obdolženka zaposlena kot vodja poslovalnice podjetja B. B. d.o.o., kar zadošča za sklepanje, da je obdolženka imela pravico razpolagati z denarjem te družbe.
delitev skupnega premoženja - solastnina - delitev nepremičnine v solastnini - nepravdni postopek - obseg skupnega premoženja
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje uporabilo zgolj pravila, ki veljajo za delitev stvari (v konkretnem primeru nepremičnine) v solastnini.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00052339
KZ-1 člen 222, 222/1.
požig - dokazna ocena - v dvomu v korist obdolženca
Ne gre pritrditi pritožbenim navedbam, da bi sodišče prve stopnje moralo v dvomu oprostiti obdolženca, ter da je do zaključka, da je obravnavano kaznivo dejanje storil obdolženec, prišlo na podlagi domneve. Sodišče prve stopnje je odločitev iz izpodbijane sodbe sprejelo na podlagi temeljite analize vsakega dokaza posebej in vseh izvedenih dokazov skupaj kot celote, šele nato pa na podlagi dokaznega standarda gotovosti sprejelo podrobno dokazno oceno. Pritožbeno sodišče ni zaznalo nobenega relevantnega razloga za postopanje po načelu "in dubio pro reo", ki ga neutemeljeno izpostavlja pritožnik.
lastna pravica oškodovanca in direktna tožba - prometna nesreča - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - domneva o obstoju vzročne zveze - domnevna baza - dokazna ocena - dokazno breme - izkaz verjetnosti
Tožnik ni z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da so zatrjevane tožnikove poškodbe verjetna posledica škodnega dogodka.
Tožnik s stopnjo verjetnosti domneve o obstoju vzročne zveze (t.i. domnevne baze) med škodnim dogodkom in nastalo škodo ni dokazal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00051773
ZPP člen 8, 227, 343, 343/4, 352, 356. OZ člen 393, 393/2.
ara ob predpogodbi - prodajna pogodba za nepremičnino - aneks k prodajni pogodbi - solidarna obveznost - deljiva obveznost - pobotni ugovor - nasprotna tožba - navidezen pravni posel - ničnost pogodbe - zakonske zamudne obresti - pravni interes za pritožbo - metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene - vrnitev zadeve pred drugega sodnika - odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku - posledice opustitve predloga za izdajo dopolnilne sodbe
Tožnici utemeljeno očitata prvemu sodišču, da v zvezi z odločitvijo o pobotnem ugovoru prvega toženca in o nasprotni tožbi v delu, v katerem je ugodilo tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi, ni napravilo nobene dokazne ocene oziroma izpodbijana sodba v tem delu o odločilnih dejstvih nima nobenih razlogov.
Ker prvi toženec ni predlagal izdaje dopolnilne sodbe se šteje, da je v tem delu umaknil nasprotno tožbo zoper drugo tožnico.
Pritožbeno sodišče je že ob prvi razveljavitvi opozorilo, da bo moralo prvo sodišče izdelati dokazno oceno v skladu z 8. členom ZPP in se argumentirano opredeliti do vseh pomembnih trditev pravdnih strank. Ker v ponovljenem postopku ta napotila pritožbenega sodišča niso bila upoštevana, je pritožbeno sodišče sklenilo, da se zadeva vrne prvemu sodišču v novo sojenje pred drugim sodnikom.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00052287
KZ-1 člen 86, 86/12.
nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist
Ob presoji razlogov izpodbijanega sklepa in navedb pritožnice je namreč pritrditi slednji, ki v osrednjem delu pritožbe poudarja, da predhodno upoštevanje olajševalnih in obteževalnih okoliščin ob izreku kazenske sankcije ne more biti razlog za zavrnitev nadomestnega prestajanja kazni, saj mora sodišče prve stopnje ob sprejemu odločitve upoštevati tudi druge okoliščine.
Odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni mora namreč temeljiti na poglobljenem, analitičnem in celovitem preverjanju in oceni okoliščin, povezanih tako z osebnostjo storilca kot tudi njegovim dejanjem.
Za sprejeto odločitev namreč ne more zadostovati le prepis zakonske določbe in splošna zavrnitev vseh predlaganih nadomestnih načinov prestajanja kazni zapora.
Okoliščina, ali ima obsojenec še druge odprte kazenske postopke ali ne (na kateri je sodišče prve stopnje med drugim utemeljevalo razloge za svojo odločitev), pri presoji utemeljenosti nadomestnih načinov izvršitev kazni zapora ni upoštevna, ker dokler ni izrečena pravnomočna obsodilna sodba, obdolženec velja za nedolžnega.
alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist - utemeljenost predloga
Utemeljenost predloga, da se izvrši denarna kazen na način, da obsojenec opravi delo v splošno korist, presoja sodišče na podlagi četrtega in petega odstavka 87. člena, pri tem pa upošteva pogoje iz devetega odstavka 86. člena KZ-1. Pri njihovi presoji je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da obsežna obsojenčeva predkaznovanost ne dopušča sklepanja, da pri njem ni nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja na prostosti in je obsojenčev predlog utemeljeno zavrnilo, medtem ko denarne zmožnosti obsojenca za plačilo denarne kazni na presojo utemeljenosti predloga nimajo vpliva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00052502
ZOR člen 200. OZ člen 179. ZPŠOIRSP člen 11, 12, 12/1, 13, 13/6. ZSV člen 26.
denarna odškodnina - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - vloga za pridobitev državljanstva RS - zaposlitev - delovno dovoljenje - podatki iz uradne evidence - delo na črno - finančna kriza - begunec - denarna socialna pomoč - materialni položaj - premoženjske razmere - dolžnost preživljanja - najemnina - strah - vzročna zveza - upravni postopek - omejitev teka obresti
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka štelo za dovolj prepričljivo dokazano, da si je tožnik uradne zaposlitve želel; če bi mu jo kdo ponudil, bi jo sprejel, ne bi je zavračal in se oprijemal takratnega svojega dela na črno. Poleg tega je sodišče prve stopnje zaključilo, da verjame, da je tožnik spraševal za zaposlitev na številnih različnih mestih. Dokazni postopek ni potrdil, da bi bil tožnik glede uradne zaposlitve pasiven ali da bi celo preferiral neuradno delo na črno.
Tožnik je pridobil visoko izobrazbo. S tem si je nedvomno ustvaril dobro izhodišče za lepo prihodnost, za prihodnost, ki je obetala več, kot mu je prineslo življenje, zaznamovano z izbrisom. Po prepričanju pritožbenega sodišča je zatorej tožnika izbris zaznamoval močneje kot povprečno izbrisano osebo in gre brez dvoma verjeti tožnikovim trditvam, da mu je izbris povzročil hudo duševno stisko in da je ves čas živel v strahu.
Vendar pa je tožena stranka v pripravljalni vlogi 24. 6. 20211 navedla in opozorila, da je bil sklep skupščine 3. 1. 2021, ki ni bil sprejet z zadostno večino, torej izpodbojen, potrjen z novim sklepom na skupščini 4. 3. 2021, na kateri je bila imenovana tudi nova direktorica, zato so nastopile okoliščine po petem odstavku 395. člena ZGD-1, ki določa, da sklepa skupščine ni več mogoče razveljaviti, če je skupščina izpodbojni sklep potrdila z novim sklepom in če proti temu novemu sklepu v izpodbijanem roku ni bila vložena tožba za njegovo razveljavitev ali ugotovitev ničnosti ali če je bila taka tožba umaknjena ali če je bil tožbeni zahtevek za razveljavitev novega sklepa ali ugotovitev njegove ničnosti, pravnomočno zavrnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00052899
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 243. ZRud člen 2, 2-1, 3, 3/1-12, 34.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin - denacionalizacija - nepremičnine vrnjene v naravi - izguba koristi - uporabnina - možnost izjave o odločilnih dejstvih - odškodnina zaradi omejitev in prepovedi - mineralne surovine - izkoriščanje mineralne surovine - rudarstvo - tržna cena - dokazna ocena - metodološki napotek - neizvedba dokaza - izvedenec gradbene stroke
Sodišče prve stopnje je tožnici pravilno pojasnilo, da njene koristi ne gre iskati v količini oziroma v prodaji izkopane rude v obravnavnem obdobju, temveč v vrednosti njenih zemljišč zaradi okoliščine, da se na njih izvaja dejavnost črpanja gramoza.
Izvedenec je upošteval, da se zemljišča nahajajo nad mineralno surovino, zaradi česar ima to območje prednost pred osnovno rabo kmetijskega in gozdnega zemljišča. Le mineralna surovina kot last države ni neposredno upoštevana v ceni najemnine te nepremičnine.
Vprašanje stanja zalog gramoza v gramoznici ni relevantno, ker so mineralne surovine pod površjem nepremičnine last države in ne lastnika nepremičnine.
Za navidezno pogodbo je značilno zavestno razhajanje med voljo in izjavo, stranki hočeta, da pogodba velja le v očeh drugih, ne pa tudi za stranki sami.