ZIZ člen 17, 17/1, 21, 44, 44/1. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 5, 6, 20, 20/1, 20/2, 21, 21/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov - primerna opredelitev obveznosti - določljivost naložene obveznosti - vezanost sodišča na izvršilni naslov
Obveznost, ki se nalaga v izpolnitev dolžniku, mora biti določena oziroma določljiva in mora izhajati iz izvršilnega naslova, na katerega je izvršilno sodišče v skladu z načelom formalne legalitete vezano. Za določljivost morajo biti podani elementi, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, kaj mora dolžnik dati, storiti ali dopustiti. Primerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne sme zaradi zgoraj opisanega načela formalne legalitete terjati dodatnega vsebinskega odločanja.
zastopanje družbe - zakoniti zastopniki - zavrženje vloge
V skladu s prvim odstavkom 32. člena ZGD-1 družbo zastopajo zgolj osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopnik). Za poslovodstvo se pri družbi z omejeno odgovornostjo šteje en ali več poslovodij.
SZ-1 člen 121a.. ZUP člen 237, 237-7.. ZUPJS člen 34, 42, 43, 44, 44/4.. ZPP člen 355.. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1.
subvencija tržne najemnine - kršitev pravil upravnega postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Zaradi ugotovljene bistvene kršitve pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ker se izpodbijane odločbe z dne 12. 12. 2017, posledično pa tudi ne dokončne odločbe z dne 13. 3. 2019, ne da preizkusiti, ker je sama s seboj v nasprotju, kar uveljavlja tudi pritožba, in ker dejansko stanje ob uporabi citiranih določb v predsodnem postopku ni bilo ugotavljano in ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice v skladu z določbo 355. člena ZPP ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 82. člena ZDSS-1 izpodbijana upravna akta odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
V ponovljenem postopku bo upravni organ v dopolnjenem dokaznem postopku ugotovil, na kakšni podlagi in iz katerih razlogov je bila tožnici priznana subvencija za tržno najemnino z odločbo z dne 10. 3. 2017 in ali je od tedaj prišlo do spremenjenih okoliščin ali ne in ali obstajajo razlogi za odpravo ali razveljavitev na podlagi 43. člena ZUPJS.
ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov - pravni interes - ničnost letnega poročila - pravnomočnost sklepa o potrditvi prisilne poravnave
Tožniki res ob vložitvi spremembe tožbe niso imeli več status delničarja, vendar veljavna ureditev po ZGD-1 ne zamejuje tistih, ki smejo vložiti tožbo na ničnost letnega poročila delniške družbe zgolj na delničarje, ampak sme tožbo na ničnost letnega poročila vložiti vsakdo, ki za to izkaže pravni interes. S tem, ko so tožniki z dnem 9.12.2015 izgubili status delničarja, odpadla možnost graditi pravdno upravičenje na kasneje ponovno pridobljenem statusu delničarja, ker mora obstajati pravdno upravičenje glede izpodbojne tožbe po ZGD-1 tudi glede na njene posebne značilnosti, da je potrebno izpodbojno tožbo napovedati in jo vložiti v enem mesecu od zasedanja skupščine. Pridobitev statusa delničarja potem, ko je ta status delničarju za nekaj časa prenehal, ne more biti upoštevna za pravočasno in dovoljeno izpodbojno tožbo. Sedaj pritožnik je v svojih tožbenih navedbah glede ničnosti letnega poročila v celoti sledil stališčem teoretikov, ki jim sedaj pritožbeno zanika strokovnost in neprilagodljivost stališč glede na kasneje sprejeti ZFPPIPP, še zlasti za primer instituta prisilne poravnave na način konverzije upniških terjatve v lastniške deleže, vendar pritožbeno sodišče takšen pritožbeni očitek zavrača, saj je institut ničnosti letnega poročila urejen v ZGD-1 in kot takšen edina materialnopravna podlaga za ugotavljanje zatrjevane njegove ničnosti.
oporoka pred pričami - veljavnost oporoke - nalog dediču - bremena dediča za čas oporočiteljevega življenja - izvedenec grafološke stroke - dokazna ocena izpovedi prič - vsebina listine - protispisnost - prosta presoja dokazov
Zapustnik lahko napravi oporoko tudi tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka. ZD predvideva tudi možnost, da oporočitelj v oporoki istočasno naloži kakšno dolžnost tistemu, ki mu zapušča kakšno korist iz zapuščine (prvi odstavek 82. člena) ali pa postavi pogoje (drugi odstavek istega člena). Gre za breme ali pogoj, ki zavezuje dediča k določenem ravnanju.
Nasprotje med vsebino dokaza in razlogi sodbe - protispisnost je lahko le napačen prepis vsebine listine ali zapisnika o izvedbi dokazov v razloge (povzetek listine), pri katerem se sodišče vrednostno še ni opredelilo. Če nasprotje ni nastalo pri prenosu vsebine iz spisa v sodbo, pač pa je rezultat sodnikovega sklepanja, ne gre za protispisnost, temveč kvečjemu za zmotno dokazno oceno.
DZ člen 161. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. ZPND člen 4, 4/2.
začasna odredba v družinskih sporih - ogroženost otroka - nasilje v družini - varstvo koristi otroka
Opisane ugotovitve sodišča prve stopnje utemeljujejo izdajo začasne odredbo o prikritju lokacije vrtca, ki ga bo v kraju varne hiše obiskoval mladoletni A., najprej zaradi varstva nasprotne udeleženke – takšna začasna odredba je potrebna, da se prepreči nasilje ali nastanek težko nadomestljive škode (na telesnem in duševnem zdravju nasprotne udeleženke). Izpolnjen je torej pogoj iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ). Ker je otrok žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja (drugi odstavek 4. člena ZPND), pa izdana začasna odredba posredno varuje tudi A.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00054850
URS člen 33. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b, 52b, 120, 120/4, 120/7. ZPP člen 105, 105/1, 165, 165/4, 214, 214/1, 286b, 292, 297č, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 350, 350/2, 353, 354, 354/1, 355, 355/1, 358, 358-5. Direktiva 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (Kodificirana različica) člen 12. Direktiva (EU) 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami člen 16.
pravica do zasebne lastnine - blagovna znamka - pravice iz znamke - uporaba znamke - razveljavitev blagovne znamke - resna in dejanska uporaba znamke - izbris in razveljavitev znamke - tožba za razveljavitev znamke zaradi neuporabe - Nicejska klasifikacija - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - načelo lojalne razlage prava EU
Pri presoji resne in dejanske uporabe znamke je potrebno presojati vse pomembne okoliščine uporabe znamke v pravno pomembne obdobju.
Bistvo ponarejanja kot ene od izvršitvenih oblik kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 je v dejstvu, da listina ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj. Pomeni, da mora biti takšna listina po nekom in na določen način napravljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00052821
ZFPPIPP člen 251. OZ člen 275, 365, 419, 419/2, 963, 963/1.
kreditna pogodba - kršitev kreditne pogodbe - odstop od posojilne pogodbe - zavarovalna pogodba - zavarovalnina - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - zakonita subrogacija - sklep o izvršbi - osebni stečaj dolžnika - sporočanje podatkov - sprememba naslova stranke - pretrganje zastaranja - vložitev predloga za izvršbo - opustitev vročitve predloga za izvršbo - splošni petletni zastaralni rok
Pogoj, da je nastopila zakonska subrogacija, je okoliščina, da je banka od kreditne pogodbe odstopila in o tem obvestila toženca.
Glede na to, da se je toženec v kreditni pogodbi zavezal, da bo banki sporočil vsako spremembo prebivališča najkasneje v osmih dneh po nastali spremembi, okoliščina, da je bil zoper toženca uveden postopek osebnega stečaja, tožencu ni preprečevala ali mu kakorkoli onemogočala, da bi izpolnil svojo obveznost in banko obvestil o spremembi naslova prebivališča.
Pogoj za pretrganje zastaranja v skladu z določilom 365. člena OZ ni vročitev predloga za izvršbo dolžniku, temveč že sama vložitev predloga za izvršbo.
prisilna poravnava - upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave - soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe - naknadni predlog prisilne poravnave - imenovanje upniškega odbora - zmotna uporaba materialnega prava
Po oceni sodišča druge stopnje procesna položaja, ko vloži predlog za prisilno poravnavo dolžnik oziroma upnik, ne dajeta podlage za sistematsko razlikovanje položajev dolžnika v zvezi z institutom izdaje soglasja k sklenitvi pogodbe v skladu z 2. točko tretjega odstavka 151. člena ZFPPIPP. Določbe postopka o dolžniški prisilni poravnavi je treba v postopku upniške prisilne poravnave uporabljati smiselno, kar pa ne pomeni, da je uporaba pravil iz 151. člena ZFPPIPP izključena. Za takšno razlago navedenih določb ZFPPIPP ni namreč nobenega razumnega razloga.
Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku presoditi, ali lahko na podlagi listin, ki jih je dolžnik priložil k predlogu ter z drugimi pojasnili, navedenimi v pritožbi, upoštevajoč tudi izjave vseh treh zavarovanih finančnih upnikov, iz katerih izhaja, da ne nasprotujejo prizadevanjem poslovodstva dolžnika za izdajo sklepa sodišča o soglasju k poslu iz 2. točke tretjega odstavka 151. člena ZFPPIPP, odločiti o izdaji soglasja za sklenitev navedene pogodbe.
ZVZD-1 člen 5, 7. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 4, 12. OZ člen 921.
pravila varnega dela - delovna nezgoda (nesreča pri delu) - neustrezna delovna oprema
Sodišče je nadalje utemeljeno sledilo izvedencu, da bi moral tožnikov delodajalec delo organizirati v skladu s pravili varnega dela in v skladu s sprejeto oceno tveganja z izjavo o varnosti. Delovno nalogo – nakladanje prikolice polpriklopnika bi moral v skladu z oceno tveganja in izjavo o varnosti opraviti voznik, v kolikor pa je bila to naloga tožnika, bi moral le-ta biti seznanjen z navodili za varno delo. Sodišče prve stopnje je glede na podatke v spisu pravilno ugotovilo, da v spisu ni dokazil, da je bil tožnik s temi navodili seznanjen.
SPZ člen 66, 66/1, 72, 72/2, 72/5. OZ člen 193, 198.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - uporabnina - nepremičnina kot skupno premoženje zakoncev - neupravičena obogatitev - skupna lastnina stanovanja - tek zakonskih zamudnih obresti - nepoštenost pridobitelja - nasilje nad zakoncem - souporaba stanovanja
Zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene obogatitve. Ali gre za neupravičeno prikrajšanje, je odvisno od ravnanj lastnikov, ki so v skupnosti, in objektivnih okoliščin.
Po toženčevih nasilnih ravnanjih bi zahteva po nadaljnji souporabi stanovanja za tožnico predstavljala nesprejemljivo breme. Zato ni pomembno, ali ji je toženec tako souporabo branil ali ne in ali je bil po tožničini odselitvi do nje še nasilen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00053140
ZZZDR člen 59, 59/1, 59/2, 61, 61/2.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema - zakonska domneva o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju - skrb za dom in družino - civilna delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je vendarle toženka več ukvarjala z otrokoma, posebej ko sta bila majhna, saj je bil tožnik takrat polno zaposlen pri gradnji hiše, vendar ni mogoče pomembnejše vloge pripisati ne enemu ne drugemu, kar pomeni, da je bila njuna vloga staršev v družini precej enakovredna. Iz dejanskih zaključkov sodišča prve stopnje še izhaja, da je šlo pri gradnji hiše za razdelitev vlog, toženka je skrbela za otroka, tožnik pa se je posvetil predvsem gradnji hiše.
Ker je bilo darilo v obliki brezplačnega bivanja dano celotni družini, na velikost deležev na skupnem premoženju ne vpliva.
Skupno premoženje nastaja zgolj v času zakonske oziroma zunajzakonske skupnosti, v konkretnem primeru je bila to denarna terjatev, katere vrednost se pravilno ugotavlja na dan razpada zveze, saj od takrat dalje denarna terjatev ni več vezana na vrednost povečanja vlaganj v toženkino nepremičnino, ampak predstavlja samostojno denarno terjatev, katere vrednost se spreminja lahko le toliko, kolikor se spreminja vrednost denarja. Skupno premoženje pa seveda obstaja še naprej vse do delitve.
Glede na določbe ZZZDR pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja ni relevantno, ali gre za stvari, ki so namenjene izključno osebni rabi enega izmed zakoncev.
URS člen 23. ZSReg člen 7, 8, 41, 41/3. ZPP člen 105, 108, 180, 273, 337.
odpoklic direktorja družbe - odpoklic člana uprave - odpoved pogodbe o zaposlitvi - vpis sklepa o razrešitvi direktorja - ničnost sklepa nadzornega sveta - pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe - predhodno vprašanje - publicitetni učinek izbrisa osebe kot direktorja družbe - tožba na ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta - tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - prekinitev postopka vpisa v sodni register - predhodni preizkus tožbe - odškodninski in reparacijski zahtevek - reintegracijski zahtevek - pravni interes kot procesna predpostavka - dopolnitev tožbe - dopustne pritožbene novote - delovnopravni spor - pravica do sodnega varstva
Registrski postopek ni namenjen temu, da bi tam odpoklicani direktor dosegel reintegracijo na svojo funkcijo. V sodni praksi je ustaljeno stališče, da sklep o odpoklicu direktorja učinkuje že s sprejemom takšnega sklepa, vpis v sodni register je le deklarativen in namenjen publiciteti. Ker sklep nadzornega sveta o odpoklicu direktorja velja, dokler njegova veljavnost ni pravnomočna ugotovljena, se tak sklep vpiše v sodni register ravno z namenom zagotavljanja publicitetnega učinka vpisa. To pomeni, da z ugotovitvijo v obravnavnem postopku tožnik ne more vplivati na vzporedni registrski postopek, v katerem je bil na podlagi sicer še ne pravnomočnega sklepa o izbrisu vpis izbrisa tožnika kot direktorja že izveden.
Razlog za odklanjanje možnosti za reintegracijo direktorja je primarno res v tem, da se novo imenovani direktor lahko zanese na veljavno opravljanje svoje funkcije vendar to ni edini razlog. Drug razlog je v tem, da se družbi ne vsiljuje direktorja, ki ga nadzorni svet ne želi. S tem se izogiba okoliščini, da bi intervencija sodišča vnašala potencialne nove konflikte v družbo. Glede na omejeno trajanje mandata članov uprave (in v tem primeru tudi direktorja d. o. o.) in izogibanja konfliktom s sodno reintegracijo odpoklicanega direktorja, je zato smiselno, da naj bo v primeru neupravičenega odpoklica tak direktor varovan z odškodninskim zahtevkom.
Pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe ne bo podan, če ima tožnik na voljo dajatvene ali oblikovalne zahtevke, ki mu nudijo popolnejšo pravno varstvo. Tožnik sam navaja, da je že sprožil delovnopravni spor, v katerem je zahteval ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, reintegracijo na mesto direktorja, plačilo nadomestila plač in podredni zahtevek na plačilo odškodnine. S tem v bistvu smatra, da so že zapadli drugi zahtevki. Tudi zaradi tega ne more biti podan njegov pravni interes v konkretnem postopku, s katerim zahteva zgolj ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta. V sodni praksi je že zavzeto stališče, da vprašanje veljavnosti sklepa nadzornega sveta o odpoklicu ni bistveno za vprašanje zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi direktorja oz. člana uprave, ki ima v pogodbi o zaposlitvi kot odpovedni razlog določen tudi odpoklic. V delovnopravnem sporu bo odločeno tudi o reparacijskem oz. odškodninskem zahtevku tožnika. Vprašanje ničnosti sklepa nadzornega sveta bo tam obravnavano kot predhodno vprašanje dajatvenega zahtevka. Vložitev tožbe v obravnavanem postopku, kjer tožnik zahteva zgolj ugotovitev ničnosti sklepa, pomeni le nepotrebno podvajanje postopkov, kar pa ni namen ugotovitvenih tožb.
Umik predloga za izvršbo je v procesni dispoziciji upnika, ki mora, da bi nastopili procesni učinki ustavitve postopka, jasno, nedvoumno in nepogojno izjaviti, da predlog za izvršbo umika. Brez takšne izrecne izjave upnika ni podlage za ustavitev postopka izvršbe po določbi 43. člena ZIZ in tudi ne podlage za sklepanje, da upnik pri izvršbi več ne vztraja. Sodišče na podlagi poziva upniku, naj poda umik predloga za izvršbo, kljub opozorilu, da bo, če umika ne bo prejelo, štelo, da upnik pri izvršbi več ne vztraja, tako ne more vzpostaviti domneve, ki bi lahko imela za posledico ustavitev postopka izvršbe.
obnova postopka - objava v medijih - skrbnost stranke pri zbiranju procesnega gradiva - pravočasnost predloga za obnovo
Če bi morala tožeča stranka v subjektivnem roku 30 dni po prejemu sodbe Vrhovnega sodišča RS vložiti predlog za obnovo postopka, bi to pomenilo, da bi morala ves čas od javnih objav 9. in 10. 5. 2017 do vročitve sodbe Vrhovnega sodišča 4. 2. 2019, se pravi skoraj eno leto in devet mesecev, ohranjati v spominu javne objave, v katerih so bila nova dejstva. To presega zahtevano skrbnost povprečne stranke, tudi povprečnega poslovodje.
znamka - izbris znamke iz registra - prijava znamke v slabi veri - ravnanje v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji - neregistriran znak - ustvarjanje zmede na trgu - zamenljiva podobnost - razlikovalni učinek znamke
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je v zvezi z obstojem slabe vere tožene stranke odločilno dejstvo ali je tožeča stranka znak WC raček kljub neuspeli registraciji uporabljala še naprej in ne dejstvo ali je vztrajala pri vlaganju pravnih sredstev v zvezi z neuspelo prijavo znamk. Nobene podlage ni bilo za sklepanje tožene stranke, da je tožeča stranka, ker ni vložila pravnih sredstev v upravnem postopku, ravnala na način, da očitno ni več želela zaščititi znaka in je bila zato tožena stranka upravičeno prepričana, da se je tožeča stranka odrekla zaščiti znaka. Bistvena funkcija znamke je udejanjena v njeni uporabi s tem, da potrošniku oziroma končnemu uporabniku zagotavlja enakost izvora zadevnega proizvoda ali storitve in mu omogoča, da brez morebitne zmede ta proizvod ali to storitev razlikuje od tistih, ki imajo drug izvor. Tožeča stranka je znak kontinuirano uporabljala in se njegovi uporabi ni odrekla.
Tožena stranka je ob tem, da je vedela za uporabo znaka in neuspešno registracijo znamke na strani tožeče stranke, prav s tem, da je sama registrirala podoben znak za enake izdelke, pri čemer ni dokazala, da bi znamko uporabljala oziroma imela namen uporabljati, ravnala v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji. V ravnanju tožene stranke ni zaznati nobenega drugega motiva za registracijo sporne znamke, kot da bi tožeči stranki onemogočila nadaljnjo uporabo znaka.
Takšno ravnanje pa ni v skladu s pravili poštenega tržnega obnašanja in izkazuje slabo vero prijavitelja pri prijavi znamke.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - seznam izvršilnih naslovov
Dejstva, da na predmetnih nepremičninah stojita stanovanjska hiša in delavnica ter da s prodajo predmetnih nepremičnin ne morejo več opravljati dejavnosti in da izgubijo dom, ne predstavljajo dejstev, ki preprečujejo izvršbo.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00053194
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10, 10/2. URS člen 15, 15/3, 35, 39, 39/1. OZ člen 178, 183. Kodeks slovenskih novinarjev (2002) člen 3.
preklic izjave - denarna odškodnina pravni osebi - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - kršitev osebnostne pravice - pravična denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - svoboda novinarskega izražanja - svoboda tiska - demokratična družba - pravica do obveščenosti - varstvo osebnostnih pravic - kolizija ustavno varovanih pravic - tehtanje pravic v koliziji - javni interes - izjava o dejstvih - vrednostna sodba - komentar novinarja - presoja žaljivosti - dobra vera - novinarska etika - odziv na predhodno ravnanje - hude obtožbe - preverjanje informacije - utemeljen razlog
Pri tehtanju med pravico do svobode izražanja iz 10. člena EKČP ter pravico do varstva časti in dobrega imena, varovano v okviru 8. člena EKČP, ESČP upošteva naslednja ključna merila: - prispevek k razpravi v splošnem interesu; - kako poznana je oseba, na katero se objava nanaša, in kaj je predmet te objave; - predhodno ravnanje osebe, na katero se nanaša objava; - metoda pridobivanja informacij in njihova resničnost; - vsebina, oblika in posledice objave ter - teža naloženih sankcij.
Nadaljnje pomembno izhodišče za vrednotenje spornih izjav, ki ga je - kot že nakazano - pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, je razlikovanje med izjavami o dejstvih in vrednostnimi sodbami. Med prve oziroma med neresnične izjave oziroma objave spadajo tako npr. tudi trditve, ki sicer izhajajo iz resničnega dejstva, vendar bodisi to dejstvo predstavijo v drugačni luči - iztrgano iz pomena (konteksta) bodisi na podlagi tega dejstva sklepajo na obstoj drugih dejstev, ki niso v nikakršni logični povezavi s tem dejstvom in so neresnična. Značilnost komentarja pa ima vsako lastno sklepanje novinarja o drugih dejstvih in okoliščinah, ki izhajajo oziroma naj bi (po novinarjevem sklepanju) izhajale iz tistih dejstev, katere resničnost je ugotovil. Značilnosti komentarja imajo tudi vse (negativne) vrednostne sodbe o določenih dejstvih, in sicer ne glede na to, v kakšni obliki je takšna vrednostna sodba podana, torej bodisi v obliki jasno izraženega lastnega stališča novinarja bodisi v obliki retoričnega vprašanja bodisi v drugi obliki, ki pri povprečnem človeku (naslovniku komentarja) daje vtis vrednostne sodbe.
Pri vrednostnih sodbah oziroma mnenjih za sorazmernost posega zadošča izkaz zadostne podlage v dejstvih (sufficient factual basis). Negativna vrednostna sodba je nedopustna le, če nima nikakršne podlage v dejstvih, ki bi jo podpirala, oziroma če gre onkraj predmeta razprave in se sprevrže v osebno sramotenje in ponižanje. Ugotovitev žaljivosti presojanih izjav sama po sebi ne zadošča za oceno o njihovi protipravnosti in nedopustnosti, temveč je treba presoditi, ali je za sporne izjave, ki so prepoznane kot žaljive vrednostne sodbe, obstajala zadostna dejanska podlaga.
Ustavno sodišče je predpostavko preverjanja informacij pri nasprotni stranki izrecno vezalo na konkretni primer, in je torej ni navedlo kot absolutno predpostavko pri vseh primerih pri presojanju standarda „utemeljenih razlogov verjeti v resničnost podatkov“ (niti te predpostavke ne zahteva ESČP).
kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - vrtec - zavestno delovanje
Vendar pritožbeno sodišče ne more slediti takšnim navedbam pritožnika, saj je sodišče prve stopnje v napadeni sodbi okoliščine, ko sta bila vnuka oškodovanke odpeljana iz vrtca in dana v rejniško družino, pravilno ocenilo, ko pri ravnanju obdolženk ni zasledilo takšnih nepravilnosti, ki bi potrjevale njuno zavestno nezakonito ravnanje.