obnova postopka - predlog za obnovo postopka - sklep o dovolitvi obnove postopka - izrek odločbe
Organ prve stopnje je sicer kršil procesno določbo tretjega odstavka 268. člena ZUP, ki upravnemu organu dovoljuje, da v določenih primerih dovoli obnovo postopka brez posebnega sklepa o obnovi postopka, vendar mora to navesti v izreku odločbe iz 270. člena ZUP in v obrazložitvi utemeljiti razloge za takšno odločitev. Nepremičnina, ki je predmet denacionalizacije, je bila po razdružitvi predmet prenosa lastninske pravice na posameznih delih, s čimer je postala kot stvarna pravica absolutna in zoper vsakogar učinkujoča pravica in bi bila morebitna drugačna odločitev v obnovljenem postopku zemljiškoknjižno neizvršljiva, zato je bila odločitev obeh upravnih organov zakonsko utemeljena.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - gradnja na tujem svetu - nova stvar - sprememba identitete podržavljene stavbe - bistveno povečanje vrednosti nepremičnine
Pri presoji vprašanja, ali je nastala nova stvar, se je potrebno opreti na materialno pravo in sodno prakso, ki je v času nastanka sprememb na objektu urejala to vprašanje. Izvirni način pridobitve lastninske pravice z ustvaritvijo nove stvari je institut premičninskega prava – spojitev, kar je urejal 22. člen ZTLR. Pravna ustanova, ki je na področju nepremičninskega prava v času veljavnosti ZTLR, torej v času izvedenih sprememb na objektu, urejala podoben položaj, je bila gradnja na tujem svetu (24. - 26. člen ZTLR). Pravni standard nove stvari se je po ustaljeni sodni praksi sodišča izpolnil, če je šlo za nov del objekta, ki je izpolnjeval pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe, ali če je šlo za spremenjeno identiteto zgradbe.
Upravni organ je ugotovil, da v obravnavani zadevi ni več podržavljene nepremičnine, zato tudi ni mogel slediti predlogu upravičencev, da uporabi 25. člen ZDen. Uporaba te pravne podlage je dopustna zgolj v primeru, ko bi ugotovil vlaganja v podržavljeno nepremičnino. Ko investicije nepremičnino tako spremenijo, da ni mogoče več govoriti o isti stvari, pa navedena določba ne pride v poštev. V obravnavanem primeru namreč ne moremo govoriti o kontinuiteti starega in novega objekta. Starega objekta kot predmeta vračanja po določilih ZDen ni več. Če torej starega objekta ni več, se na njem v denacionalizaciji ne more vzpostaviti lastninska pravica bivšega lastnika in zato vrnitev v naravi ni možna, bivši lastnik pa je za vrednost izgubljenih objektov upravičen do odškodnine.
ZS člen 113a. ZUP člen 76, 80. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004/ES o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 23, 23/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - kontrola na kraju samem - zapisnik o opravljenem kontrolnem pregledu - preprečitev oprave kontrole - predhodno vprašanje Sodišču Evropskih skupnosti
Besedno zvezo „prepreči pregled na kraju samem“ iz drugega odstavka 23. člena Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 je treba razlagati tako, da poleg namernih dejanj zajema tudi vsako dejanje ali opustitev, ki jo je mogoče pripisati malomarnosti kmeta ali njegovega zastopnika, če je bilo zaradi tega preprečeno, da bi bil pregled na kraju samem v celoti opravljen, kadar kmet ali njegov zastopnik ni sprejel vseh ukrepov, ki se lahko od njega razumno zahtevajo za zagotovitev, da bi se ta pregled v celoti opravil.
ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11. ZUP člen 243, 243/2, 251, 251/1.
dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodki - davčni postopek - odprava pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji
Pri ugotovitvi, da gre pri izplačilu zneska 128 000 EUR na račun tožnikovega mladoletnega sina za dohodek tožnika, je bilo upoštevanih več okoliščin, ki so pripeljale ne le do suma, temveč do prepričanja, da gre pri tem za tožnikov dohodek iz 11. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2, ki je obdavčen z dohodnino. Poleg okoliščin v zvezi z nakazilom zneska (mladoletnemu sinu, na podlagi posojilne pogodbe, sklenjene s tožnikom) prepričajo zlasti okoliščine, ki se nanašajo na razmerje tožnika do družbe A. kot izplačevalca in zaradi katerih se po eni strani pobotnica utemeljeno ne upošteva kot dokazilo o vračilu spornega zneska omenjeni družbi in po drugi strani kot ključna okoliščina za zaključek, da do vračila ni prišlo, utemeljeno upošteva dejstvo, da na računu družbe ni bilo ustreznih prilivov.
Prvostopenjski organ ob prejemu pritožbe ne le lahko, temveč je dolžan dopolniti postopek, če bi morala biti pritožniku dana možnost udeležbe v postopku pred izdajo odločbe, pa mu ni bila dana. Pooblastilo organu druge stopnje, da odpravi pomanjkljivosti, storjene v postopku na prvi stopnji (2. odstavek 243. člena ZUP), kakršna je pomanjkljiva obrazložitev odločbe, ter ustrezno dopolni postopek, pa je vsebovano v prvem odstavku 251. člena istega zakona (ZUP), ki se subsidiarno uporablja tudi v davčnem postopku.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - uveljavljanje nagrade - napotnica
Tožnici nagrada za narok na podlagi tar. št. 3102 ZOdvT pravilno ni bila priznana, saj na napotnici naroka ni priglasila, to pa tudi ne izhaja iz napotnici predloženih dokazil.
dohodnina - davek od osebnih prejemkov - boniteta - stimulacija - plačilo prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje - stroški izobraževanja - strokovno izpopolnjevanje v tujini
Po določbah 17. člena ZDoh so kot stimulacije in bonitete v zvezi z delovnim razmerjem opredeljena tudi plačila delodajalca za neobvezno pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Kot takšna je po obstoječi sodni praksi šteti vsa tista pokojninska in zdravstvena zavarovanja oziroma vsa tista plačila iz tega naslova, ki niso obvezna za delodajalca, oziroma h plačilu katerih kot delodajalec po določbah ZPIZ-1 oziroma ZZVZZ ni zavezan.
Plačila delodajalca za stroške izobraževanja, ki so povezani z zaposlitvijo, se ne štejejo za stimulacijo in boniteto in se ne vštevajo v osnovno za davek od osebnih prejemkov. Kot stroški izobraževanja se lahko na podlagi določb kolektivne pogodbe opredelijo šolnine oziroma kotizacije, prevozni stroški, stroški prehrane, stroški bivanja oziroma vsi stroški, ki jih delodajalec svojemu zaposlenemu plačuje na podlagi določil svojih internih pravnih aktov ali na podlagi posebne pogodbe, ki jo sklene s svojim zaposlenim. Med stroške izobraževanja je torej mogoče šteti tudi plačilo prispevkov zaposlenim v času njihovega izobraževanja, če je tako določeno v internih aktih delodajalca in v pogodbi, sklenjeni z zaposlenim, saj omejitve glede vrste stroškov, ki se plačajo zaposlenemu v zvezi z njegovim izobraževanjem, v (kogentnih) predpisih ni zaslediti.
ZDoh-1 člen 35, 35/2. ZDDPO-1 člen 11, 11/3. SRS (2001) standard 21, 39.
davek od dohodkov iz dejavnosti - akontacija dohodnine - davčno priznani odhodki - kilometrina - potni nalogi - verodostojna knjigovodska listina - podaljšanje roka za pripombe in za predložitev dokumentacije
Glede na ugotovljene pomanjkljivosti pri pregledu nalogov za službeno potovanje in pripadajočih obračunov potnih stroškov je davčni organ pravilno ugotovil, da potni nalogi ne predstavljajo verodostojne knjigovodske listine v smislu SRS 21 in 39 ter s tem podlage za knjiženje odhodkov. Odločitev, da se odhodki, knjiženi v nasprotju s SRS, davčno ne priznajo, je utemeljena v določbah 11. člena ZDDPO-1.
Tožeča stranka do izdaje zapisnika ni predložila nobenega dodatnega dokumenta, ki bi dokazoval službene poti. Dokumentov tudi ni predložila v dodatnem 20- dnevnem roku za vložitev pripomb na zapisnik oziroma ni predložila dokazov o njihovem pridobivanju. Stališče, da bi ji davčni organ rok za pripombe in predložitev dodatne dokumentacije moral podaljšati, je že zato neutemeljeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - prekrškovni postopek
Tožena stranka je zgolj presojala procesno predpostavko zakonske dopustnosti vložitve pravnega sredstva (pritožbe) zoper sodbo o prekršku. Med strankama je namreč nesporno, da tožniku s plačilnim nalogom, katerega pravilnost je potrdila sodba o prekršku, ni bila izrečena višja globa (417,29 EUR) od najnižje predpisane globe za prekršek (417,30 EUR), zato zakonska določba drugega odstavka 66. člena ZP-1 ne dovoljuje vložitve pravnega sredstva.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - nova stvar
Le na podlagi svojih del oziroma investicij v nepremičnino se lahko najemnika sklicujeta, da se je pravni status podržavljene nepremičnine spremenil, torej da sta na njej pridobila lastninsko pravico. V obravnavanem primeru pa sta z investicijami stanovanje spremenila - povečala, ta sprememba pa ne zadošča za sklep, da gre za novo stvar.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere je bilo ugotovljeno, da jih je izdal neplačujoči gospodarski subjekt oz. „missing traderji“, tožniku pa se očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani izdajateljev računov ter iz objektivnih okoliščin zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti. Zato mu odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, ki so jih izdale družbe, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da so „neplačujoči gospodarski subjekti“ oziroma tudi t. i. „missing traderji“, glede spornih računov pa davčni organ ugotavlja, da navedene družbe storitev, zaračunanih po navedenih računih, niso opravile in da so bili navedeni računi izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti. Iz objektivnih okoliščin pa izhaja, da je tožnik s tem, ko je posloval z navedenimi družbami, vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu zato ne gre odbitek vstopnega DDV.
ZUS-1 člen 28, 28/2, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 245, 255.
molk organa - postopanje s pritožbo - tožba zaradi molka organa - zahteva za izdajo odločbe - zavrženje tožbe
Prvostopenjski organ pritožbe, vložene zoper sklep z dne 29. 9. 2010, ni odstopil v reševanje pritožbenemu organu, ampak je o zadevi odločil sam ter omenjeni sklep nadomestil z novim sklepom z dne 17. 6. 2011. Zadeva je v fazi reševanja pritožbe zoper ta sklep pri toženi stranki. To pomeni, da je treba pritožbo tožeče stranke zoper sklep z dne 17. 6. 2011 v delu, ki se nanaša na stroške, obravnavati kot novi molk organa in bi torej morala tožeča stranka (ponovno) izvesti postopek iz 2. odstavka 28. člena ZUS-1. Ker tega ni storila, je bilo treba tožbo kot prezgodaj vloženo zavreči.
Kadar je seznanjen s tem, da mu pritožba ni bila posredovana v reševanje v roku, določenem v 245. členu ZUP, mora drugostopenjski organ kot organ, ki je pristojen za reševanje pritožbe, v skladu s temeljnimi načeli ZUP (načelo varstva pravic strank in varstva javnih koristi oziroma ekonomičnosti postopka) prvostopenjski organ pozvati, naj mu predloži pritožbo oziroma sporoči opravičljive razloge, zakaj tega ne stori.
Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2007 – 2013 člen 14.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis za razvoj centrov odličnosti - razpisni pogoji - izpolnjevanje razpisnih pogojev
Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev v upravnem sporu glede materialno-pravnih in procesnih vprašanj je stroga, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne sme spuščati v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oz. primerno odločitev, kar pomeni, da presojo glede dejanskih vprašanj (večja ali ustreznost ponudnikov) sodišče opravi preko presoje spoštovanja pravil ZUP o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov.
V obravnavani zadevi je carinski organ opravil preverjanje sprejete deklaracije na pravni podlagi 68. člena CZS. Carinski organi lahko zaradi preverjanja sprejete deklaracije po 68. členu CZS od deklaranta zahtevajo, da jim predloži dodatne dokumente zaradi preverjanja točnosti navedb v deklaraciji; pregledajo blago in po potrebi vzamejo vzorce blaga zaradi analize ali podrobnega preverjanja. Na navedeni pravni podlagi je dano pooblastilo carinskim organom, da vsebinsko preverijo carinsko deklaracijo takoj po sprejemu.
industrijska lastnina - blagovna znamka - razveljavitev mednarodne blagovne znamke zaradi neuporabe - zainteresirana oseba - razlaga pojma zainteresirane osebe
ZIL v določbah 90. in 91. člena ne omeji pojma zainteresirane osebe tako, da bi eksplicitno določil okoliščine, ki jih ta mora zatrjevati in izkazati, kar po mnenju sodišča daje podlago za ekstenzivno razlago pojma, torej gotovo (tudi) v pomenu osebe, ki zatrjuje, da želi izkoriščati znak ali njegov del, pravno zavarovan z znamko, za enako ali podobno blago (in to izkaže). Podlago za ekstenzivno razlago pojma zainteresirane osebe daje tudi upoštevanje prava EU. Stališče o ekstenzivni razlagi pojma zainteresirane osebe pa izhaja tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča, npr. sklep št. III Ips 179/2007 z dne 26. 10. 2010. Zato se sodišče strinja z izhodiščnimi opredelitvami pojma zainteresirane osebe s strani upravnega organa: da je to oseba, ki bi od razveljavitve imela korist, ki se kaže npr. v tem, da želi sama znamko v celoti ali deloma uporabljati za enako ali podobno blago, da je to oseba, ki ima namen registrirati enako ali podobno znamko, da je to oseba, katere obstoječe znake so podobne izpodbijani znamki itd.
Sodišče se z upravnim organom tudi strinja, da prizadeti stranki v tem postopku, da bi mogla šteti za zainteresirano osebo v smislu 1. odstavka 90. člena ZIL, ni treba izkazati, da bo svojo prijavljeno znamko uspela registrirati, kajti postopek registracije znamke je po zakonu samostojen postopek.
V primeru ugotovljene degradacije - onesnaženja kmetijskega zemljišča je kmetijski inšpektor skladno s 107. členom ZKZ, kot je veljal v času upravnega odločanja, pooblaščen, da prepove onesnaževanje kmetijskega zemljišča in odredi vzpostavitev v prejšnje stanje na stroške povzročitelja onesnaževanja. Kot povzročitelja se obravnava tudi lastnika zemljišča, če se ugotovi njegova odgovornost.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek - izvršba na podlagi verodostojne listine - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora
Tožena stranka je v zvezi s tožnikovo vlogo za dodelitev BPP pravilno ugotovila, da dodelitev BPP v tej (pritožbeni) fazi postopka ni razumna, saj bo šele od odločitve višjega sodišča o pritožbi odvisno, ali bo sodišče prve stopnje moralo o zadevi ponovno odločati.
Na podlagi 1. odstavka 21. člena CZ mora v primeru uvoza blaga, za katerega je dogovorjena obveznost iz 8. do 10. točke 20. člena CZ, carinski zavezanec to označiti v carinski deklaraciji, česar pa tožnik v danem primeru ni storil. Po izvedeni prodaji uvoženih licenčnih proizvodov je bil dolžan, glede na določila pogodbe, prijaviti carinskemu organu dokončno carinsko vrednost ter od te vrednosti obračunati razliko uvoznih dajatev. Tožnik te vrednost ni navedel, vrednosti licenčnin pa tudi ni naknadno javil carinskim organom in je tako ravnal v nasprotju z določbo 21. člena CZ in določbami 142. člena do 147. člena UICZ.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - zamolčanje podatkov - navajanje neresničnih podatkov
Zamolčanje podatkov o prihodkih iz naslova pogodbe o zaposlitvi pomeni dajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju.
Prepoved vlaganja prošenj za BPP po petem odstavku 20. člena ZBPP je določena za primer, ko prosilec v izjavi, ki je del prošnje za BPP, navaja neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju. Ta prepoved je torej določena ne glede na možnost, da organ podatke pridobi po uradni dolžnosti.
Obravnavani objekt, upoštevaje 11. člen Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, ni enostavni objekt, investitor niti ni lastnik zemljišča, na katerem je objekt postavljen, poleg tega pa gradnja objekta tudi ni skladna s prostorskim aktom. Zato je pristojni inšpektor utemeljeno izrekel ukrepe, kot izhajajo iz izpodbijane odločbe.