ZJC člen 47, 47/2, 68, 68/2. Pravilnik o projektiranju cest člen 56.
ukrep prometnega inšpektorja - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - varovalni pas regionalne ceste
Glede na dejansko stanje, ki je ugotovil upravni organ, je treba upoštevati določbo 68. člena ZJC, ki omejuje rabo prostora v varovalnem pasu državnih cest, in v tej zvezi določbo 56. člena Pravilnika o projektiranju cest, ki v tretjem odstavku 56. člena postavitev konstrukcij in objektov za obveščanje in oglaševanje dopušča ob cesti z minimalnim odmikom 5 m od zunanjega roba vozišča in na oddaljenosti več kot 100 m pred oziroma 50 m za kanaliziranim križiščem.
Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2007 – 2013 člen 14.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis za razvoj centrov odličnosti - razpisni pogoji - izpolnjevanje razpisnih pogojev
Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev v upravnem sporu glede materialno-pravnih in procesnih vprašanj je stroga, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne sme spuščati v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oz. primerno odločitev, kar pomeni, da presojo glede dejanskih vprašanj (večja ali ustreznost ponudnikov) sodišče opravi preko presoje spoštovanja pravil ZUP o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov.
Tožnik se moti, ko meni, da bi moral organ postopati po ZIL-1, saj za to niso bili izpolnjeni pogoji glede na vložitev zahteve za razveljavitev znamke v času veljave ZIL ter potek in zaključek sodnega postopka (še vedno) v času veljave ZIL, iz česar sledi, da stranka z interesom ni imela možnosti spremembe tožbe po prvem odstavku 184. člena ZPP do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje zaradi uskladitve s spremenjenim režimom novega ZIL-1.
Ob nespornih okoliščinah - da je stranka z interesom vložila prijavo obravnavane znamke za blago, ki je enako/podobno blagu, na katerega se nanaša obravnavana znamka ter tudi druge prijave znamke, ki bi lahko bile enake/podobne obravnavani znamki – je nedvomno treba šteti, da želi stranka z interesom obravnavano znamko (vsaj) v delu uporabljati za enako/podobno blago, ki ga tudi sama proizvaja in daje v promet. S tem pa je podan pravni interes stranke z interesom za vložitev zahteve za razveljavitev znamke.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, ki so jih izdale družbe, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da so „neplačujoči gospodarski subjekti“ oziroma tudi t. i. „missing traderji“, glede spornih računov pa davčni organ ugotavlja, da navedene družbe storitev, zaračunanih po navedenih računih, niso opravile in da so bili navedeni računi izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti. Iz objektivnih okoliščin pa izhaja, da je tožnik s tem, ko je posloval z navedenimi družbami, vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu zato ne gre odbitek vstopnega DDV.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - bistveno povečanje vrednosti nepremičnine - sprememba identitete podržavljene stavbe - nova stvar - gradnja na tujem svetu
Na podržavljenem objektu so bili po podržavljenju izvedeni gradbeni posegi v obliki prizidave dodatnega (novega) objekta in rekonstrukcije osnovnega (starega) objekta. Drugostopenjski organ je ugotovljena dejstva ocenil z vidika vpliva na spremembo identitete podržavljene stavbe in presodil, da so nastale takšne spremembe, da ni mogoče govoriti le o bistvenem povečanju vrednosti stavbe zaradi novih investicij (in uporabiti 25. člen ZDen), temveč da je po podržavljenju nastala nova nepremičnina.
Prvi kriterij, po katerem se je upravni organ pravilno opredeljeval o identiteti sedanjega objekta, je namen, kateremu je služila stavba ob podržavljenju in njen sedanji namen. Na spremenjeno identiteto sedanje zgradbe kaže tudi razlika v vrednosti podržavljenega objekta glede na vrednost sedanjega objekta ter primerjava vrednosti starega podržavljenega objekta z vrednostjo prizidka. Tretjo razliko, ki jo je ugotovil, organ izpeljuje iz dejstva zgrajenega prizidka - organ ugotavlja, da je stari del z izgradnjo prizidka izgubil svojo samostojnost ter le skupaj z novim delom pomeni funkcionalno celoto.
Odločbe, s katerimi je bilo zahtevku tožeče stranke ugodeno in so ji bile zahtevane parcele vrnjene, so materialno pravnomočne in postopka glede teh parcel ni mogoče ponovno začeti. Zavrženje ponovne zahteve za vrnitev je v tem delu torej pravilno. Odločbe, s katerimi je bil zahtevek tožeče stranke zavrnjen so sicer le formalno pravnomočne, vendar bi se postopek glede v njih obravnavanih parcel lahko ponovno uvedel le, če bi se dejansko stanje ali pravna podlaga zahtevka spremenila. Do take spremembe pa do izdaje izpodbijanega sklepa ni prišlo.
Z odločbo, s katero se odloči o ničnosti odločbe, ki je obremenjena s takimi napakami, da ne more obstati, se njena ničnost ugotovi. V konkretnem primeru ničnost ni bila ugotovljena. Zato je prvostopenjski organ v okviru odločanja o ponovnem zahtevku tožeče stranke lahko upošteval te že sprejete odločitve glede ničnosti odločb. Tožeča stranka torej tudi glede zavrnilnih odločb ni imela podlage za ponovno uveljavljanje zahtevka za vrnitev podržavljenih parcel.
Na podlagi 1. odstavka 21. člena CZ mora v primeru uvoza blaga, za katerega je dogovorjena obveznost iz 8. do 10. točke 20. člena CZ, carinski zavezanec to označiti v carinski deklaraciji, česar pa tožnik v danem primeru ni storil. Po izvedeni prodaji uvoženih licenčnih proizvodov je bil dolžan, glede na določila pogodbe, prijaviti carinskemu organu dokončno carinsko vrednost ter od te vrednosti obračunati razliko uvoznih dajatev. Tožnik te vrednost ni navedel, vrednosti licenčnin pa tudi ni naknadno javil carinskim organom in je tako ravnal v nasprotju z določbo 21. člena CZ in določbami 142. člena do 147. člena UICZ.
industrijska lastnina - blagovna znamka - razveljavitev mednarodne blagovne znamke zaradi neuporabe - zainteresirana oseba - razlaga pojma zainteresirane osebe
ZIL v določbah 90. in 91. člena ne omeji pojma zainteresirane osebe tako, da bi eksplicitno določil okoliščine, ki jih ta mora zatrjevati in izkazati, kar po mnenju sodišča daje podlago za ekstenzivno razlago pojma, torej gotovo (tudi) v pomenu osebe, ki zatrjuje, da želi izkoriščati znak ali njegov del, pravno zavarovan z znamko, za enako ali podobno blago (in to izkaže). Podlago za ekstenzivno razlago pojma zainteresirane osebe daje tudi upoštevanje prava EU. Stališče o ekstenzivni razlagi pojma zainteresirane osebe pa izhaja tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča, npr. sklep št. III Ips 179/2007 z dne 26. 10. 2010. Zato se sodišče strinja z izhodiščnimi opredelitvami pojma zainteresirane osebe s strani upravnega organa: da je to oseba, ki bi od razveljavitve imela korist, ki se kaže npr. v tem, da želi sama znamko v celoti ali deloma uporabljati za enako ali podobno blago, da je to oseba, ki ima namen registrirati enako ali podobno znamko, da je to oseba, katere obstoječe znake so podobne izpodbijani znamki itd.
Sodišče se z upravnim organom tudi strinja, da prizadeti stranki v tem postopku, da bi mogla šteti za zainteresirano osebo v smislu 1. odstavka 90. člena ZIL, ni treba izkazati, da bo svojo prijavljeno znamko uspela registrirati, kajti postopek registracije znamke je po zakonu samostojen postopek.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - zamolčanje podatkov - navajanje neresničnih podatkov
Zamolčanje podatkov o prihodkih iz naslova pogodbe o zaposlitvi pomeni dajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju.
Prepoved vlaganja prošenj za BPP po petem odstavku 20. člena ZBPP je določena za primer, ko prosilec v izjavi, ki je del prošnje za BPP, navaja neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju. Ta prepoved je torej določena ne glede na možnost, da organ podatke pridobi po uradni dolžnosti.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, ki so jih izdale družbe, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da so „neplačujoči gospodarski subjekti“ oziroma tudi t. i. „missing traderji“, glede spornih računov pa davčni organ ugotavlja, da navedene družbe storitev, zaračunanih po navedenih računih, niso opravile in da so bili navedeni računi izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti. Iz objektivnih okoliščin izhaja, da je tožnik s tem, ko je posloval z navedenimi družbami, vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu zato ne gre odbitek vstopnega DDV.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - uveljavljanje nagrade - napotnica
Tožnici nagrada za narok na podlagi tar. št. 3102 ZOdvT pravilno ni bila priznana, saj na napotnici naroka ni priglasila, to pa tudi ne izhaja iz napotnici predloženih dokazil.
dohodnina - davek od osebnih prejemkov - boniteta - stimulacija - plačilo prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje - stroški izobraževanja - strokovno izpopolnjevanje v tujini
Po določbah 17. člena ZDoh so kot stimulacije in bonitete v zvezi z delovnim razmerjem opredeljena tudi plačila delodajalca za neobvezno pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Kot takšna je po obstoječi sodni praksi šteti vsa tista pokojninska in zdravstvena zavarovanja oziroma vsa tista plačila iz tega naslova, ki niso obvezna za delodajalca, oziroma h plačilu katerih kot delodajalec po določbah ZPIZ-1 oziroma ZZVZZ ni zavezan.
Plačila delodajalca za stroške izobraževanja, ki so povezani z zaposlitvijo, se ne štejejo za stimulacijo in boniteto in se ne vštevajo v osnovno za davek od osebnih prejemkov. Kot stroški izobraževanja se lahko na podlagi določb kolektivne pogodbe opredelijo šolnine oziroma kotizacije, prevozni stroški, stroški prehrane, stroški bivanja oziroma vsi stroški, ki jih delodajalec svojemu zaposlenemu plačuje na podlagi določil svojih internih pravnih aktov ali na podlagi posebne pogodbe, ki jo sklene s svojim zaposlenim. Med stroške izobraževanja je torej mogoče šteti tudi plačilo prispevkov zaposlenim v času njihovega izobraževanja, če je tako določeno v internih aktih delodajalca in v pogodbi, sklenjeni z zaposlenim, saj omejitve glede vrste stroškov, ki se plačajo zaposlenemu v zvezi z njegovim izobraževanjem, v (kogentnih) predpisih ni zaslediti.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere je bilo ugotovljeno, da jih je izdal neplačujoči gospodarski subjekt oz. „missing traderji“, tožniku pa se očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani izdajateljev računov ter iz objektivnih okoliščin zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti. Zato mu odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
ZDoh-1 člen 35, 35/2. ZDDPO-1 člen 11, 11/3. SRS (2001) standard 21, 39.
davek od dohodkov iz dejavnosti - akontacija dohodnine - davčno priznani odhodki - kilometrina - potni nalogi - verodostojna knjigovodska listina - podaljšanje roka za pripombe in za predložitev dokumentacije
Glede na ugotovljene pomanjkljivosti pri pregledu nalogov za službeno potovanje in pripadajočih obračunov potnih stroškov je davčni organ pravilno ugotovil, da potni nalogi ne predstavljajo verodostojne knjigovodske listine v smislu SRS 21 in 39 ter s tem podlage za knjiženje odhodkov. Odločitev, da se odhodki, knjiženi v nasprotju s SRS, davčno ne priznajo, je utemeljena v določbah 11. člena ZDDPO-1.
Tožeča stranka do izdaje zapisnika ni predložila nobenega dodatnega dokumenta, ki bi dokazoval službene poti. Dokumentov tudi ni predložila v dodatnem 20- dnevnem roku za vložitev pripomb na zapisnik oziroma ni predložila dokazov o njihovem pridobivanju. Stališče, da bi ji davčni organ rok za pripombe in predložitev dodatne dokumentacije moral podaljšati, je že zato neutemeljeno.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Tožnik akta, ki ga želi izpodbijati v upravnem sporu, ni predložil. Zaradi pomanjkljivosti tožbe v konkretnem primeru sodišče ni moglo opraviti niti njenega predhodnega preizkusa, zato je tožbo zavrglo.
denacionalizacija - bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine po podržavljenju - odškodnina - višina odškodnine
Odškodnina do polne vrednosti denacionalizirane stavbe ob podržavljenju ni bila določena v skladu s predpisi ter ob upoštevanju podatkov spisne dokumentacije upravnega spisa, ker ni bila upoštevana pravilna površina iz nacionalizacije izvzetih stanovanj, ker ni bila pravilno ugotovljena vrednost teh stanovanj, saj ni bila upoštevana postavka konstrukcija objekta, ker ni bil upoštevan status stavbe ob podržavljenju kot večstanovanjske ter ker je bila pri vrednotenju podržavljene stavbe kot kulturnega spomenika upoštevana tudi njena dodatna vrednost.
kataster stavb - izbris stavbe iz katastra stavb - ukinitev identifikacijske številke - obstoj objekta
Sodišče kot neutemeljene zavrača tožnikove navedbe, da je bil objekt nezakonito odstranjen in da, dokler ni odločeno o predlogu za obnovo postopka, objekt formalno pravno obstaja. Tožbene navedbe o nezakoniti in neutemeljeni odstranitvi objekta na postopek izbrisa stavbe iz katastra stavb ne morejo imeti vpliva, saj gre za ugovore, ki jih je lahko tožnik uveljavljal v drugih postopkih, predvsem postopkih zoper odločitev pristojnega inšpektorata.
ZS člen 113a. ZUP člen 76, 80. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004/ES o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 23, 23/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - kontrola na kraju samem - zapisnik o opravljenem kontrolnem pregledu - preprečitev oprave kontrole - predhodno vprašanje Sodišču Evropskih skupnosti
Besedno zvezo „prepreči pregled na kraju samem“ iz drugega odstavka 23. člena Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 je treba razlagati tako, da poleg namernih dejanj zajema tudi vsako dejanje ali opustitev, ki jo je mogoče pripisati malomarnosti kmeta ali njegovega zastopnika, če je bilo zaradi tega preprečeno, da bi bil pregled na kraju samem v celoti opravljen, kadar kmet ali njegov zastopnik ni sprejel vseh ukrepov, ki se lahko od njega razumno zahtevajo za zagotovitev, da bi se ta pregled v celoti opravil.
Obravnavani objekt, upoštevaje 11. člen Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, ni enostavni objekt, investitor niti ni lastnik zemljišča, na katerem je objekt postavljen, poleg tega pa gradnja objekta tudi ni skladna s prostorskim aktom. Zato je pristojni inšpektor utemeljeno izrekel ukrepe, kot izhajajo iz izpodbijane odločbe.
ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11. ZUP člen 243, 243/2, 251, 251/1.
dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodki - davčni postopek - odprava pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji
Pri ugotovitvi, da gre pri izplačilu zneska 128 000 EUR na račun tožnikovega mladoletnega sina za dohodek tožnika, je bilo upoštevanih več okoliščin, ki so pripeljale ne le do suma, temveč do prepričanja, da gre pri tem za tožnikov dohodek iz 11. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2, ki je obdavčen z dohodnino. Poleg okoliščin v zvezi z nakazilom zneska (mladoletnemu sinu, na podlagi posojilne pogodbe, sklenjene s tožnikom) prepričajo zlasti okoliščine, ki se nanašajo na razmerje tožnika do družbe A. kot izplačevalca in zaradi katerih se po eni strani pobotnica utemeljeno ne upošteva kot dokazilo o vračilu spornega zneska omenjeni družbi in po drugi strani kot ključna okoliščina za zaključek, da do vračila ni prišlo, utemeljeno upošteva dejstvo, da na računu družbe ni bilo ustreznih prilivov.
Prvostopenjski organ ob prejemu pritožbe ne le lahko, temveč je dolžan dopolniti postopek, če bi morala biti pritožniku dana možnost udeležbe v postopku pred izdajo odločbe, pa mu ni bila dana. Pooblastilo organu druge stopnje, da odpravi pomanjkljivosti, storjene v postopku na prvi stopnji (2. odstavek 243. člena ZUP), kakršna je pomanjkljiva obrazložitev odločbe, ter ustrezno dopolni postopek, pa je vsebovano v prvem odstavku 251. člena istega zakona (ZUP), ki se subsidiarno uporablja tudi v davčnem postopku.