ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11. ZUP člen 243, 243/2, 251, 251/1.
dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodki - davčni postopek - odprava pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji
Pri ugotovitvi, da gre pri izplačilu zneska 128 000 EUR na račun tožnikovega mladoletnega sina za dohodek tožnika, je bilo upoštevanih več okoliščin, ki so pripeljale ne le do suma, temveč do prepričanja, da gre pri tem za tožnikov dohodek iz 11. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2, ki je obdavčen z dohodnino. Poleg okoliščin v zvezi z nakazilom zneska (mladoletnemu sinu, na podlagi posojilne pogodbe, sklenjene s tožnikom) prepričajo zlasti okoliščine, ki se nanašajo na razmerje tožnika do družbe A. kot izplačevalca in zaradi katerih se po eni strani pobotnica utemeljeno ne upošteva kot dokazilo o vračilu spornega zneska omenjeni družbi in po drugi strani kot ključna okoliščina za zaključek, da do vračila ni prišlo, utemeljeno upošteva dejstvo, da na računu družbe ni bilo ustreznih prilivov.
Prvostopenjski organ ob prejemu pritožbe ne le lahko, temveč je dolžan dopolniti postopek, če bi morala biti pritožniku dana možnost udeležbe v postopku pred izdajo odločbe, pa mu ni bila dana. Pooblastilo organu druge stopnje, da odpravi pomanjkljivosti, storjene v postopku na prvi stopnji (2. odstavek 243. člena ZUP), kakršna je pomanjkljiva obrazložitev odločbe, ter ustrezno dopolni postopek, pa je vsebovano v prvem odstavku 251. člena istega zakona (ZUP), ki se subsidiarno uporablja tudi v davčnem postopku.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 213, 213/2, 213/5. ZIN člen 31, 31/1.
zavrženje tožbe - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - postopek inšpekcijskega nadzora - stroški laboratorijskih analiz
Sklep, ki ga izpodbija tožnik, ni akt, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu. V danem primeru gre namreč samo za začasno založitev stroškov testiranja odvzetega vzorca in ne za dokončno odločitev o tem, kakšen bo izid postopka in kdo bo nosil njegove stroške. Ker gre torej za sklep, izdan med postopkom, in ne za sklep, s katerim je bil postopek v zadevi končan, je moralo sodišče tožbo zavreči.
denacionalizacija - bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine po podržavljenju - odškodnina - višina odškodnine
Odškodnina do polne vrednosti denacionalizirane stavbe ob podržavljenju ni bila določena v skladu s predpisi ter ob upoštevanju podatkov spisne dokumentacije upravnega spisa, ker ni bila upoštevana pravilna površina iz nacionalizacije izvzetih stanovanj, ker ni bila pravilno ugotovljena vrednost teh stanovanj, saj ni bila upoštevana postavka konstrukcija objekta, ker ni bil upoštevan status stavbe ob podržavljenju kot večstanovanjske ter ker je bila pri vrednotenju podržavljene stavbe kot kulturnega spomenika upoštevana tudi njena dodatna vrednost.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, ki so jih izdale družbe, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da so „neplačujoči gospodarski subjekti“ oziroma tudi t. i. „missing traderji“, glede spornih računov pa davčni organ ugotavlja, da navedene družbe storitev, zaračunanih po navedenih računih, niso opravile in da so bili navedeni računi izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti. Iz objektivnih okoliščin izhaja, da je tožnik s tem, ko je posloval z navedenimi družbami, vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu zato ne gre odbitek vstopnega DDV.
ZDoh-2 člen 44, 45. SRS (2006) standard 15.7, 15.27.
dohodnina - akontacija dohodnine - podružnica v tujini - plače zaposlenim nerezidentom - stroški prehrane in prevoza - dohodki iz delovnega razmerja - davčna osnova
Stroški prehrane in prevoza oziroma njihova povračila zaposlenim morajo biti dejansko izplačana ter to tudi na ustrezen način (z listinami) izkazano. Po določbah SRS 15.27 imajo namreč povračila zaposlenim za prevoz na delo in z njega ter za prehrano naravo plač, ki so strošek dela. Stroški dela pa se lahko pripoznavajo le na podlagi listin, ki opravljeno delo in druge podlage za obračun plač oziroma njihovo upravičenost dokazujejo (SRS 15.7). V konkretnem primeru temu ni tako, zato tožnik stroškov prehrane in prevoza ne more uspešno uveljavljati in na tej podlagi zahtevati zmanjšanja davčne osnove za obračun akontacije dohodnine. Predpisi Belorusije pri tem niso pravno pomembni, saj se akontacija dohodnine obračunava po določbah predpisov, ki veljajo za tožnika, to je po določbah ZDoh-2 in ZDavP-2 ter ustreznih podzakonskih aktov.
kataster stavb - izbris stavbe iz katastra stavb - ukinitev identifikacijske številke - obstoj objekta
Sodišče kot neutemeljene zavrača tožnikove navedbe, da je bil objekt nezakonito odstranjen in da, dokler ni odločeno o predlogu za obnovo postopka, objekt formalno pravno obstaja. Tožbene navedbe o nezakoniti in neutemeljeni odstranitvi objekta na postopek izbrisa stavbe iz katastra stavb ne morejo imeti vpliva, saj gre za ugovore, ki jih je lahko tožnik uveljavljal v drugih postopkih, predvsem postopkih zoper odločitev pristojnega inšpektorata.
ZJC člen 47, 47/2, 68, 68/2. Pravilnik o projektiranju cest člen 56.
ukrep prometnega inšpektorja - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - varovalni pas regionalne ceste
Glede na dejansko stanje, ki je ugotovil upravni organ, je treba upoštevati določbo 68. člena ZJC, ki omejuje rabo prostora v varovalnem pasu državnih cest, in v tej zvezi določbo 56. člena Pravilnika o projektiranju cest, ki v tretjem odstavku 56. člena postavitev konstrukcij in objektov za obveščanje in oglaševanje dopušča ob cesti z minimalnim odmikom 5 m od zunanjega roba vozišča in na oddaljenosti več kot 100 m pred oziroma 50 m za kanaliziranim križiščem.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - nova stvar
Le na podlagi svojih del oziroma investicij v nepremičnino se lahko najemnika sklicujeta, da se je pravni status podržavljene nepremičnine spremenil, torej da sta na njej pridobila lastninsko pravico. V obravnavanem primeru pa sta z investicijami stanovanje spremenila - povečala, ta sprememba pa ne zadošča za sklep, da gre za novo stvar.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - dolžnost povrnitve stroškov postopka - pridobitev premoženja
Pogoj, da nastane dolžnost povrnitve sredstev je, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke. V obravnavani zadevi pa je iz sodne poravnave razvidno, da je tožnik v upravnem sporu zavezan C.C. plačati 2.000,00 EUR. Iz teksta torej izhaja, da tožnik v postopku ni uspel, na podlagi sodne poravnave pa ni pridobil niti premoženja niti dohodkov, ampak mora nasprotni stranki celo izplačati določen denarni znesek, zato niso podane okoliščine iz 48. člena ZBPP, na podlagi katerih bi lahko tožena stranka tožniku odmerila razliko med stroški, plačanimi iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka.
Ocenjevanje vlog v javnem razpisu je v izključni pristojnosti ocenjevalne komisije. Tožena stranka nima pristojnosti, da posega v strokovno mnenje ocenjevalne komisije, temveč je njena naloga le, da presodi, ali je komisija svojo oceno ustrezno utemeljila, ali je pri tem upoštevala vsa ključna dejstva in dokaze, kot jih določa razpis in ali je obravnavala vlogo upoštevaje razpisna merila ter po predpisanem postopku. V te ocene sodišče ne sme posegati in zato ne morejo biti predmet upravnega spora.