prispevki za socialno varnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - obročno plačilo davčnega dolga - število obrokov - za odločitev relevantno dejansko stanje
Ker tožnica ne izpolnjuje pogojev za plačilo obveznosti v 24 obrokih iz 101. člena ZDavP-2, prav tako pa tudi ne pogojev iz 1. odstavka 103. člena ZDavP-2, ji je bilo na podlagi 2. odstavka 103. člena ZDavP-2 odobreno obročno odplačilo davčnega dolga v treh obrokih, kar je zanjo glede na v postopku ugotovljeno dejansko stanje po določbah ZDavP-2 najugodnejša odločitev. Z razlogi, ki jih tožnica dodatno uveljavlja v tožbi, ne more uspeti. Predmet tega upravnega spora je namreč izključno presoja pravilnosti in zakonitosti odločitve prvostopenjskega organa o obročnem plačilu davčnega dolga, glede na dejansko stanje, kot je obstajalo in bilo ugotovljeno v času odločanja.
status žrtve vojnega nasilja - upravni postopek - predlog za obnovo postopka - obnova postopka - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe implicitno izhaja, da je predlog za obnovo postopka pravočasen, ne da bi bilo iz obrazložitve razvidno, na katerih podatkih ta ugotovitev temelji. Tega iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče prav iz ničesar razbrati, kar onemogoča njen preizkus. Zaradi tega tudi ni mogoče ugotoviti, ali sta bila pri odločitvi o obnovi postopka spoštovana enomesečni relativni in triletni absolutni rok, ki sta predpisana tudi za primer obnove postopka na podlagi 1. točke 260. člena ZUP, ki jo je tožnica smiselno uveljavljala v svojem predlogu. Razlogi izpodbijane odločbe so torej pomanjkljivi v tolikšni meri, da ni mogoče preizkusiti njene pravilnosti in zakonitosti.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
Pri ugotavljanju dejanskega stalnega prebivališča je bistveno zgolj to, kje posameznik dejansko stalno prebiva in pri tem ni bistvena okoliščina, ali tam prebiva po svoji volji.
ZDen člen 44, 44/1, 44/3. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 5, 5/1.
denacionalizacija - odškodnina - vrednost zemljišča - pojem sedanje vrednosti - namembnost zemljišča ob podržavljenju - kmetijska zemljišča - spremljanje tržnih cen kmetijskih zemljišč in gozdov
Napačno je strankino stališče, da pojem „sedanja vrednost“ iz prvega odstavka 44. člena ZDen zahteva primerjavo s tržno vrednostjo. Ustavno sodišče RS je namreč že pojasnilo, da zakonsko načelo o vrednotenju stvari po stanju ob podržavljenju in po sedanji vrednosti (prvi odstavka 44. člena ZDen) oziroma po vrednosti na dan izdaje odločbe (drugi odstavek 85. člena ZDen) ne pomeni, da je pri določanju višine odškodnine treba upoštevati tržne razmere ob izdaji odločbe.
Glede na to, da metoda spremljanja cen kmetijskih zemljišč v Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije ni predpisana, sodišče meni, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano uporabilo ustrezen način zbiranja podatkov (iz uradno dostopnih cen kmetijskih zemljišč, ki jih pridobiva iz evidenc upravnih enot, ko le te odločajo o prodaji kmetijskih zemljišč).
Vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba, so v enakem pravnem položaju, ne glede na to, ali so te osebe imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ali ne, glede na to, da se odločba izreče za nično v novem postopku izrednega pravnega sredstva in se mora aktivna legitimacija stranke presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti.
Ničnost po 6. točki 279. člena ZUP je podana le, če je v odločbi takšna nepravilnost, ki je po izrecni zakonski normi razlog za ničnost, kar pomeni, da mora biti nepravilnost v zakonu, na podlagi katerega se obravnava sporni primer, že vnaprej opredeljena kot razlog za ničnost. Takšne nepravilnosti pa tožnika v obravnavanem primeru niti ne zatrjujeta, niti je, po vsebinski presoji tožbe, ni ugotovilo sodišče v materialnih predpisnih določbah, ki se nanašajo na izdajo gradbenega dovoljenja.
Razlogi za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV niso zgolj v dejstvu, da se poslovnega dogodka ne more upoštevati kot kratkoročni poslovni dolg, ovrednoten na podlagi ustreznih listin za opravljeno gradbeno storitev podjemnika. Organ prve stopnje ne pojasni zakaj tožnik po prejetem računu za opravljeno delo ne izpolnjuje pogojev za priznavanje odbitka vstopnega DDV po 40. členu ZDDV. V obrazložitvi organ prve stopnje sicer navaja, da je bil sklenjen dogovor o predčasnem obračunu izvedenih del po podjemni pogodbi. Iz dogovora je namreč razvidno, da sta se stranki dogovorili, da se namesto avansa izdela predčasni obračun izvedenih del v višini pogodbene vrednosti, in da prejeti predčasni obračun za izvedena dela in njegovo izvršeno plačilo, ter glede na pogodbeno določilo plačilo obveznosti, pomeni plačilo za dela, ki še niso bila opravljena. Navedeno bi lahko pomenilo, da tožniku ne gre odbitek vstopnega DDV, ker ni bila izdana ustrezna listina - to naj bi bi predračun za predplačilo (oz. avansni račun). Kako ta pomanjkljivost vpliva na okoliščino (dejstvo), da je bil zapisnik o primopredaji izvedenih del sestavljen dne 15. 3. 2007, torej v tem davčnem obdobju, pa se davčni organ ni opredelil. Po presoji sodišča je to okoliščina, ki jo je treba upoštevati pri ugotavljanju pravice do odbitka vstopnega DDV po določilih ZDDV-1.
V obravnavanem primeru gre za odločanje v zadevi plačila sodne takse v pravdni zadevi, kjer je izpodbijana akta izdalo Okrožno sodišče v svojstvu prvostopenjskega sodišča, ki je odločalo v pravdni zadevi. Izpodbijana akta sta bila torej izdana v zvezi s pravdnim postopkom, kjer upravno sodišče ni instančni organ okrožnemu sodišču.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Razlog za zavrnitev tožničine prošnje je, da premoženje prosilke presega vrednost 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Ne glede na omenjene finančne okoliščine pa v predmetni zadevi tudi ni izpolnjen drugi pogoj iz 24. člena ZBPP. V predmetni zadevi namreč niso izpolnjeni pogoji iz 73. člena ZUS-1, da bi bila tožničina pritožba dovoljena. Zato gre za očitno nerazumno zadevo v smislu 3. odstavka 24. člena ZBPP.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - predčasna prekinitev naročniške pogodbe - plačilo pogodbene kazni - upravna zadeva
Nobena od strank spora, ne končni uporabnik ne operater ne zatrjujeta, da gre za spor glede dostopa do storitev, ki so predmet naročniške pogodbe, ali njihovega izvajanja oziroma njihovega zaračunavanja, zato je toženka pravilno ugotovila, da je v tem primeru sporno zaračunavanje ugodnosti, ki jo je tožnik prejel ob subvencioniranem nakupu telefonskega aparata in kar mora sedaj poravnati, ter v posledici tudi pravilno zaključila, da ni pristojna za reševanje tega spora.
Za nesamostojno storitev (ki je vključena v sklop z drugo storitvijo) ni mogoče posebej zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. O prošnji tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti je bilo odločeno v celoti z odločbo št. Bpp 134/2011 z dne 14. 3. 2011. Zato je novo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 22. 4. 2011 organ lahko zavrgel.
Tožniku ni priznana pravica do odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere je v davčnem postopku organ prve stopnje ugotovil, da so jih izdale družbe D. d.o.o., E. d.o.o., A. d.o.o., C. d.o.o. in B. d.o.o. kot „neplačujoči gospodarski subjekti“ oz. „mising traderji“.
Račun je v sistemu DDV tista listina, na podlagi katere se lahko uveljavlja pravica do odbitka vstopnega DDV, vendar pa je za dejansko pridobitev te pravice pomembno, da je storitev opravljena davčnemu zavezancu prav s strani izdajatelja računa. Zavezanec mora tudi imeti račun, ki mora vsebovati vse zakonsko predpisane elemente, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da je bil DDV obračunan v skladu z zakonom.
podelitev koncesije - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - vsebina predloga - nova dejstva in dokazi
Vloga z dne 4. 10. 2010 je navajana kot ugovor na odločbo in ni izrecno navedena kot predlog za obnovo postopka. Pa tudi sicer je iz njene vsebine mogoče zaključiti, da je prijavitelj na Javni razpis v njej navedel razloge, ki se nanašajo na nepravilno izpolnjeni obrazec prijave (v vlogi se za neljubo napako celo opravičujejo), nadaljnjo nepravilno postopanje upravnega organa, ker niso bili pozvani k dopolnitvi vloge in celo na ponovno preverjanje zaposlenih kadrov pri izbranem koncesionarju. Vse to pa so takšna dejstva oziroma okoliščine, ki jih upravni organ ne more obravnavati kot nova dejstva ali nove dokaze. Novi dokaz je namreč lahko obnovitveni razlog le, če se nanaša na dejstva, ki jih je stranka zatrjevala v prejšnjem postopku, pa jih prav zato, ker za dokaz ni vedela ali ni imela možnosti uporabiti teh dejstev, ni uspela dokazati.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3, 15.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - primerno stanovanje - slabo zdravstveno stanje
V primeru, kot je obravnavani, torej ko v točki 2.1. ocenjevalnega zapisnika ni ugotovljeno bivanje v neprimernem stanovanju, otrokove bolezni ni mogoče dodatno točkovati. Poleg tega bi bilo možno zdravstveno stanje tožničinega otroka upoštevati samo pod pogojem, da je to obolenje pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami.
Uredba o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu člen 5, 6, 8, 8/3.
naravna nesreča - odprava posledic škode v kmetijstvu - stopnja poškodovanosti - višina odškodnine - način izračuna škode
Glede na to, da tožnik ves postopek zatrjuje, da je bila na sosednjih parcelnih številkah z istimi kmetijskimi pridelki s strani zavarovalnice ugotovljena kar 35,3% škoda (načelo podobnosti - tretji odstavek 8. člena Uredbe o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu), in da so bile takšne navedbe podane že v pritožbenem postopku, je utemeljen tožbeni ugovor, da tega dejstva in okoliščin v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja poškodovanih kmetijskih rastlin, upravna organa nista raziskala oziroma obrazložila.
Tožnik je kot deklarant odgovoren za vse navedbe v EUL, torej tako glede podatkov o prevoznih stroških in carinski vrednosti blaga, kot tudi podatkov glede opisa blaga in tarifne uvrstitve, saj je deklaracijo izdelal v svojem imenu in za račun prejemnika. Zato je dolžan upoštevati tudi vsa pravila o uvrščanju. Tožnik bi zato moral že ob prvem carinjenju na podlagi dokumentacije, ki jo je prejel s strani prejemnika, v polje 31 EUL navesti vsebnost vseh elementov blaga in z uporabo Splošnih pravil za uvrščanje ter Opomb k poglavju 72 pravilno uvrstiti blago.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računa, ki ga je izdala družba A. d.o.o., za katero prvostopenjski organ ugotavlja, da je „neplačujoči gospodarski subjekti“ oziroma tudi t. i. „missing trader“, glede spornega računa pa davčni organ ugotavlja, da navedena družba dobave, zaračunane po navedenem računu, ni opravila in da je bil navedeni račun izdan le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti.
Razlogi za navedeno odločitev niso zgolj v dejstvu, da je tožnik sodeloval z navedeno družbo, ampak v okoliščini, da ni izkazal, da je navedena družba zaračunano dobavo zanj tudi resnično opravila, saj tožnik ni preložil verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Listine, ki jih je tožnik predložil (račun, prodajno kupna pogodba) navedenega ne izkazujejo. Tožnik pa je tisti, ki mora izkazati, da je bila dobava njemu opravljena s strani tistega, ki mu je izdal račun, saj tožnik na podlagi navedenega računa uveljavlja davčne ugodnosti.
brezplačna pravna pomoč- pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov
Sklep o davčni izvršbi je bil izdan na podlagi plačilnega naloga, ki je opremljen s potrdilom o izvršljivosti, tak plačilni nalog pa je po 146. členu ZDavP-2 izvršilni naslov, na podlagi katerega davčni organ izda sklep o izvršbi. V postopku davčne izvršbe ni mogoče z uspehom izpodbijati izvršilnih naslovov; morebitne nepravilnosti, ki se nanašajo na postopek izdaje izvršilnega naslova se namreč lahko uveljavljajo v pravnem sredstvu, ki je dovoljeno zoper izvršilni naslov.
ZDSS-1 člen 7, 7-3. ZPP člen 18, 19, 23. ZUS-1 člen 22.
priznanje pravice do denarnega nadomestila - dopustnost upravnega spora - stvarna pristojnost
V obravnavanem primeru je predmet spora priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo na podlagi Zakona o urejanju trga dela. Za presojo zakonitosti tega sklepa je pristojno Delovno in socialno sodišče.
žrtev vojnega nasilja - pogoji za priznanje statusa - priznanje statusa begunke po pokojni materi
Tožnica ni upravičena za uveljavljanje pravic po ZZVN, konkretno statusa izgnanke, po svoji pokojni mami. Gre za pravico, ki je vezana zgolj na določeno osebo in jo lahko uveljavlja le oseba, ki je bila sama žrtev vojnega nasilja, zaradi česar pravice iz tega statusa niso prenosljive in podedljive.
obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja - predlog za opustitev cepljenja - obrazložitev odločbe - strokovno mnenje komisije
Starši otroka morajo biti pred izdajo odločbe, s katero se odloči o predlogu za opustitev cepljenja, seznanjeni s strokovnim mnenjem komisije, ki je po svoji naravi izvedensko mnenje. Odločba pa mora vsebovati vse obvezne sestavine po ZUP, obrazložitev pa mora po 214. členu ZUP obsegati obrazložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbe določb predpisov, na katere se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.