Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3, 15.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - primerno stanovanje - slabo zdravstveno stanje
V primeru, kot je obravnavani, torej ko v točki 2.1. ocenjevalnega zapisnika ni ugotovljeno bivanje v neprimernem stanovanju, otrokove bolezni ni mogoče dodatno točkovati. Poleg tega bi bilo možno zdravstveno stanje tožničinega otroka upoštevati samo pod pogojem, da je to obolenje pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - predčasna prekinitev naročniške pogodbe - plačilo pogodbene kazni - upravna zadeva
Nobena od strank spora, ne končni uporabnik ne operater ne zatrjujeta, da gre za spor glede dostopa do storitev, ki so predmet naročniške pogodbe, ali njihovega izvajanja oziroma njihovega zaračunavanja, zato je toženka pravilno ugotovila, da je v tem primeru sporno zaračunavanje ugodnosti, ki jo je tožnik prejel ob subvencioniranem nakupu telefonskega aparata in kar mora sedaj poravnati, ter v posledici tudi pravilno zaključila, da ni pristojna za reševanje tega spora.
davčni inšpekcijski nadzor - obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in dokazi - drugače rešeno predhodno vprašanje
Organ druge stopnje je, ko je odločal o pritožbi in pri tem ustrezno popravil pomanjkljivo obrazložitev prvostopenjske odločbe, ob upoštevanju vsebine odločbe, izdane v davčnem postopku, pravilno presodil, da se ta odločba ni v ničemer opirala na predhodno vprašanje, ki bi ga pristojni organ (kazensko sodišče) v bistvenih točkah drugače rešil, ter na tej podlagi utemeljeno zaključil, da obnovitveni razlog ni podan.
Kot novo dejstvo oziroma nov dokaz je v smislu določbe 1. točke 260. člena ZUP mogoče upoštevati samo tisto dejstvo oziroma dokaz, ki bi ga bilo mogoče uporabiti že v prejšnjem postopku in ki je torej obstajal(o) že v času upravnega odločanja na prvi stopnji, ne pa tudi tistega, ki je nastal(o) kasneje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe
V tem primeru, ko je tožena stranka tudi z upoštevanjem stališč dosedanje sodne prakse ugotovila, da tožnica nima izgleda za uspeh v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper slep o zavrženju tožbe, na pravilnost njene odločitve ne morejo vplivati niti okoliščine, navedene v 2. alinei 1. odstavka 24. člena ZBPP, na katere se sklicuje tožnica.
ZDoh-2 člen 120, 120/1. ZDavP-1 člen 88, 88/2. ZUS-1 člen 5, 5/1. URS člen 14.
odmera dohodnine - institut povprečenja - dohodek na podlagi odločbe ZPIZ za več preteklih let - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - dopustnost upravnega spora - načelo enakosti
Institut povprečenja je treba razlagati v luči temeljnih načel in ciljev ZDoh-2, iz katerih izhaja, da se enakopravno obravnavajo zavezanci, ki so v enakem ekonomskem položaju, ki imajo enako visoke dohodke in so zato obremenjeni enakopravno. Ravno v izogib neenakopravnem obravnavanju zavezancev je zakonodajalec uzakonil institut povprečenja, zavezanci, ki prejmejo dohodke iz delovnega razmerja za pretekla leta na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS, pa niso mogli sami vplivati na to, kdaj jim bo ta izplačan.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prestana kazen - odnos do kaznivega dejanja
Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov nesporno izhaja, da ob izdaji izpodbijane odločbe tožeča stranka še ni prestala polovico kazni zapora in da nima kritičnega odnosa do kaznivega dejanja, zato je tožena stranka pravilno zavrnila njeno prošnjo za pogojni odpust.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj
Tožena stranka bi morala pred izdajo odločbe pretehtati ali gre za zadevo, pomembno za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Sodišče namreč meni, da že sam kazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije, lahko vpliva na prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj, saj gre za takšno vrsto kaznivega dejanja, ki je samo po sebi v družbi zavrženo in že zato vpliva na položaj tožeče stranke.
prepoved delovanja društva - tožba državnega tožilca na prepoved delovanja društva - pridobitna dejavnost društva - neregistrirana pridobitna dejavnost kot izključna dejavnost društva
Tožena stranka ni zanikala trditev, da je v spornem obdobju opravljala komisijsko prodajo vozil kot izključno gospodarsko dejavnost, ki je nima registrirane v svojem temeljnem aktu. Prav tako tudi ni dokazala, da bi z navedeno pridobitno dejavnostjo ustvarjeni presežek prihodkov nad odhodki potrošila za opravljanje svoje neprofitne dejavnosti. Ker je tožena stranka v inšpiciranem obdobju opravljala pridobitno dejavnost kot izključno dejavnost, je sodišče na podlagi 1. odstavka 4. člena ZDru-1 delovanje toženi stranki prepovedalo.
ZSS člen 24, 24/3, 27, 27/4, 29, 29-3, 32, 32/2. ZUP člen 4, 214, 214/1, 254, 254/2.
hitrejše napredovanje in imenovanje na položaj okrožnega sodnika svetnika - nadpovprečna sposobnost razreševanja pravnih vprašanj - pritožbeni uspeh - pomoč strokovnega sodelavca - obrazložitev odločbe
Poleg pokazatelja, ki izhaja iz statistike sodnih odločitev v pritožbenih postopkih, je delež vloženih pritožb, ob upoštevanju vrste (strukture) zadev, šteti kot enega izmed pokazateljev dosežene stopnje pravilnosti in zakonitosti sodnikovega odločanja, pa tudi sposobnosti razreševanja pravnih vprašanj.
Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da je obseg sodelovanja strokovnega sodelavca pri sodniškem delu eden od pokazateljev sodnikove zavzetosti in odgovornosti pri delu, iz česar pa ne izhaja, da je nujno pokazatelj sodnikove sposobnosti razreševanja pravnih vprašanj in ne morebiti pokazatelj njegove delovne sposobnosti ali opravljenega dela pri odpravi in preprečitvi sodnih zaostankov.
Uredba Sveta (ES) o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države, št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 člen 3, 3/1, 16, 16/1, 16/1-c, 20. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - Dublinska uredba - pristojna država za obravnavanje prošnje - začasna odredba
V zadevi ni sporno, da je tožnik že zaprosil za mednarodno zaščito v Republiki Slovaški ter da je prejela tožena stranka od pristojnega organa te države odgovor, da je le-ta v skladu s c točko 1. odstavka 16. člena Dublinske uredbe odgovorna članica za obravnavanje tožnikove prošnje.
Izpodbijani sklep je z dnem svoje izdaje postal izvršljiv. V kolikor bi bil izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, bi to pomenilo, da se tožnik lahko izroči Republiki Slovaški. V kolikor bi se to zgodilo, bi to imelo za tožnika tako pravno posledico, da vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, čeprav bi v tem upravnem sporu morebiti uspel. Iz navedenih razlogov je sodišče zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - predlog za obnovo postopka - subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka - možnost udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - pravni interes
Pri odločanju o pravnem interesu osebe, ki zatrjuje, da bi morala biti udeležena v postopku kot stranska udeleženka, je treba s stopnjo verjetnosti izkazati, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravno varovanih pravic in pravnih koristi, ki so vezane na njeno nepremičnino.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - zamolčanje podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke njegove družine ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače. Predmet ugotavljanja so torej vsi prosilčevi dohodki in prejemki in ne le tisti, ki so vezani na opravljanje določene funkcije.
Zamolčanje podatkov o prihodkih pomeni neresnično navajanje podatkov o premoženjskem stanju. Glede na določbo 5. odstavka 20. člena ZBPP že to zadostuje za izdajo zavrnilne odločbe, kar potrjuje tudi upravnosodna praksa.
brezplačna pravna pomoč - plačilo nagrade in stroškov odvetniku - zahteva za povrnitev stroškov - končana storitev izvajanja pravne pomoči - končan postopek na prvi stopnji - vmesna sodba
Glede na zakonsko ureditev lahko odvetnik zahteva plačilo nagrade in povračilo stroškov, ko je v celoti opravil storitev za katero je bil pooblaščen z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.
ZGO-1 člen 54, 56, 66, 66/1, 66/1-6. ZUS-1 člen 28, 28/1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi - dostop do ceste - upravni spor - pravočasnost tožbe
Pravočasnost tožnikove tožbe z dne 1. 2. 2011 in poziv na odpravo pomanjkljivosti te tožbe ne pomeni, da lahko tožnik tožbo vloži ponovno ne glede na zakonsko določeni rok za vložitev tožbe. Zato tudi po izteku tega roka ne more navajati tožbenih razlogov, ki jih ni navedel že v pravočasno vloženi tožbi.
ZGO-1 v 56. členu določa, kaj velja za dokazilo o pravici graditi. Navedena ureditev pa izključuje vsebinsko (izven oziroma onkraj v zakonu izrecno naštetih dokazil) ugotavljanje obstoja pravice graditi in s tem tudi obravnavo tega vprašanja kot predhodnega vprašanja.
Dejstvo, da se za objekt šteje, da ima gradbeno dovoljenje po zakonu, samo po sebi še ne pomeni, da ima tak objekt tudi legalen dostop do javne ceste.
upravni postopek - pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Če bo tožnica s svojim predlogom za vrnitev v prejšnje stanje uspela, bo postopek vrnjen v tisto stanje, v katerem je bil pred zamudo in bo izpodbijani sklep odpravljen, ne glede na njegovo pravnomočnost.
inšpekcijski postopek - ukrep ribiškega inšpektorja - ribiško upravljanje z vodnim telesom - naravno javno dobro - grajeno javno dobro - protipravno ravnanje - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, na kakšen način naj bi tožnica kršila določbo o ribiškem upravljanju, tj. kako je sama izvajala ribiško upravljanje in onemogočila ribiško upravljanje Zavodu za ribištvo. To pomeni, da inšpekcijski organ ni pojasnil za katero protipravno ravnanje tožnice naj bi sploh šlo in iz česa naj bi to izhajalo.
Drugostopenjski organ je zavzel stališče, da je tožničino zemljišče zakonsko naravno javno dobro, pri tem pa ni pojasnil, na podlagi česa je ugotovil, da je vodno telo Kreda v splošni javni rabi in na voljo vsej družbi.
javni razpis - izbor izvajalcev javnih kulturnih programov na področju umetnosti - kriteriji za ocenjevanje vlog - točkovanje vlog - obrazložitev odločbe
Izpolnjevanje splošnih pogojev vrednotenja in ocenjevanja med strankama postopkea ni sporno. Sporno je dodeljevanje točk po Splošnih razpisnih kriterijih in po Prednostnih razpisnih kriterijih za področje glasbena umetnost. Po presoji sodišča so bili pri odločanju upoštevani splošni in prednostni kriteriji na področju glasbene umetnosti iz razpisa. Za presojo so pristojni strokovnjaki za posamezna področja. Komisija je sestavljena tako, da zagotavlja najvišjo stopnjo strokovne presoje. Strokovna komisija je tožeči stranki pri ocenjevanju dodelila 79 točk ter glede na to sofinanciranja ni podprla, obenem pa ugotovila, da je smiselna prijava na projektne razpise Ministrstva za kulturo.
odpis davčnega dolga - smrt stranke - smrt davčnega zavezanca - davčna izvršba
Do odpisa davčnega dolga po smrti stranke ne more priti. Odločanje o odpisu davčnega dolga je namreč po naravi stvari ozko vezano na osebne okoliščine zavezanca za davek, zato na njegove pravne naslednike ne preide.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila - pogoji za odmero nadomestila - nezazidano stavbno zemljišče - zemljišče v varovalnem pasu
Neposredni uporabnik zemljišča je tisti, ki ima dejansko in pravno možnost njegove uporabe.
Iz 2. člena PUP je razvidno, da prostorski ureditveni pogoji vsebujejo ne le besedilo odloka (tekstualni del) ampak tudi prikaz razmejitev (območje urejanja in ureditvenih enot) ter obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor s soglasji pristojnih organov. Iz 4. člena PUP je razvidno, da so meje in oznake območij urejanja in ureditvenih enot določene na grafičnih prikazih. Zato neomemba parc. št. v objavljenem tekstualnem delu PUP sama po sebi ne pomeni, da to zemljišče ne leži v njegovem območju urejanja.
Tožnik s sklicevanjem na obstoj transformatorske postaje in varovalnih pasov ne more doseči, da zemljišče ne bi bilo obravnavano kot nezazidano stavbno zemljišče. To, da je območje opredeljeno kot varovalni pas namreč ne pomeni, da se na zemljišču ne sme graditi, ampak le, da je gradnja mogoča pod določenimi pogoji.
ZGO-1 člen 62, 62/4. ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-6.
gradbeno dovoljenje - stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - občina - upravni spor - aktivna legitimacija - pravni interes
Zgolj dejstvo, da je občina bila stranka v postopku, še ne zadošča za pravico vložiti tožbe, če z njo ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, če torej za tožbo nima pravnega interesa. Občina v tožbi zatrjuje nepravilno uporabo Odloka, torej nepravilno uporabo materialnega prava. Čeprav gre za odlok, ki ga je sama sprejela, njegova morebitna nepravilna uporaba ne pomeni posega v njeno pravico oziroma v njeno neposredno na zakon oprto osebno korist.