brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - družinski člani prosilca - pravnomočno odločena zadeva - spremenjeno dejansko stanje
Ker se tožena stranka do navedb prosilke o spremenjenem dejanskem stanju zadeve, ki bi lahko vplivale na odločitev, ni opredelila, čeprav bi se morala, je dejansko stanje v zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka.
priznanje izobraževanja za namen zaposlovanja - vezanost na zahtevo stranke - v času odločanja veljaven predpis
Glede na postavljena zahtevka je tožena stranka ravnala pravilno, ko je v izreku izpodbijane odločbe odločala le o dveh zahtevkih, saj je imela v 128. členu ZUP podlago za odločanje samo o tem. Ker tožeča stranka niti tekom postopka niti v tožbi ni navedla nobenih okoliščin, na podlagi katerih bi lahko upravni organ ugotovil, da želi uveljavljati še kakšne druge pravice poleg tistih, ki jih je že uveljavljala, organ pri odločanju ni mogel uporabiti določila 7. člena ZUP, saj ni mogel vedeti, da so podane dejanske okoliščine, ki bi uporabo tega določila zahtevale.
Upravni organi morajo pri svojem odločanju uporabljati predpise, ki veljajo v času izdaje odločbe prve stopnje.
Upravni organ je v predmetnem postopku pridobil mnenje pristojnega švedskega organa glede izobraževanja v tej državi, iz katerega izhaja, da je institucija akreditirana institucija in spada v javnoveljavni sistem izobraževanja na Švedskem. Pojasnjeno je bilo tudi, da se izobraževanje, ki ga je tožeča stranka zaključila, uvršča v drugo stopnjo visokošolskega izobraževanja ter daje možnost vpisa na doktorski študij. S tem mnenjem je organ tožečo stranko seznanil.
ZSZ (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč člen 4, 6, 11, 12.
nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - merila za odmero nadomestila - neustavnost določb občinskega odloka o odmeri nadomestila - neenaka obravnava zavezancev za plačilo nadomestila
Tožeča stranka neutemeljeno zatrjuje neustreznost meril, ki se upoštevajo za določitev višine nadomestila in so določena v 6. členu občinskega odloka. Ta merila namreč sledijo določilu 61. člena ZSZ/84, pri čemer so v odloku ta merila le natančneje razdelana. Takšna ureditev je po presoji sodišča primerna in sledi citiranim zakonskim določbam, navedena ureditev pa ne pomeni neenakosti med zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ampak omogoča ustrezno vrednotenje zemljišč.
ZKme-1 člen 58, 172, 174, 175. Pravilnik o medu člen 2, 6, 7.
inšpekcijski postopek - kakovost živil - ukrep inšpektorja za kakovost živil - prepoved prometa - med - potvorjen med - metode za preverjanje skladnosti medu s predpisi
Kmetijski pridelki in živila so lahko v prometu, če so skladni s predpisanimi zahtevami in označeni na predpisan način. Inšpektor za kakovost živil ima pooblastilo in pristojnost nadzirati izpolnjevanje pogojev za označevanje in skladnosti označb kmetijskih pridelkov oziroma živil s predpisanimi zahtevami ter lahko prepove promet ali odredi neškodljivo uničenje kmetijskih pridelkov oziroma živil, če njihova kakovost ne ustreza predpisani.
Med, ki se daje v promet kot med, ne sme vsebovati nobenih dodatnih sestavin, vključno z aditivi za živila, niti nobenih drugih dodatkov. Metode za preverjanje skladnosti medu s predpisanimi zahtevami s Pravilnikom o medu niso določene, temveč se do sprejetja metod s strani Komisije uporabljajo metode, ki so mednarodno validirane.
Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Vransko člen 19, 24.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - uporaba materialnega predpisa
Določba 24. člena OPN je v nasprotju z veljavnim pravnim redom, ker dopušča možnost stranki, da sama izbere uporabo pravne podlage za odločitev upravnega organa. Upravni organ mora namreč sam po pravilih upravnega postopka odločiti, kateri materialni predpis in s tem tudi prostorski odlok bo, glede na njegovo časovno veljavnost v konkretnem primeru, uporabil.
ZVKD-1 člen 2, 3, 26. Pravilnik o pridobivanju nazivov na področju varstva kulturne dediščine in varstva arhivskega gradiva člen 8, 8/1, 8/1-3, 9, 11.
muzejski svetnik - pogoji za pridobitev naziva muzejski svetnik - delovne izkušnje - varstvo kulturne dediščine
Za pridobitev naziva muzejski svetnik se zahteva najmanj 20 let delovnih izkušenj na področju varstva kulturne dediščine ali sorodnem strokovnem področju. Znanstveno in raziskovalno delo SAZU sicer res ni namenjeno izključno varstvu kulturne dediščine. Izključno tega namena tudi nima ustanovitev inštitutov v njeni sestavi, vključno z biološkim, v katerem je bila zaposlena tožnica. Ni pa, glede na skupni dolgoročni program SAZU in ZRC SAZU - Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, izključeno, da je bilo tožničino znanstveno in raziskovalno delo namenjeno pretežno, če že ne v celoti varstvu dediščine. O tem izpodbijana odločba nima razlogov, oziroma še več, to vprašanje pušča odprto, saj iz njene obrazložitve in iz zapisnika 2. seje Komisije za podeljevanje naziva svetnik, ki je podlaga za izpodbijano odločitev, izhaja, da se Komisija glede obdobja sorodnosti dela ni mogla opredeliti. Zato je izpodbijana odločitev bistveno pomanjkljiva.
V obravnavanem primeru gre za postopek naknadnega preverjanja deklaracij po 78. členu CZS po uradni dolžnosti. Navedeno pomeni, da carinski organi po odobritvi prepustitve blaga, deklaracije lahko ponovno pregledajo, kar pomeni, da preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo v točnost navedb v deklaraciji. Ta preverjanja se lahko izvajajo pri deklarantu, vseh osebah, ki so s poslovnega vidika neposredno ali posredno udeležene v navedenih operacijah, in vseh drugih osebah, ki iz poslovnih razlogov razpolagajo s temi dokumenti in podatki.
Eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja je tudi zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta. Zahteva po zagotovljeni komunalni oskrbi načrtovanega objekta izhaja tudi iz drugega odstavka 72. člena ZPNačrt. Stališče upravnega organa druge stopnje, da na območju gradnje ni zgrajeno javno vodovodno omrežje, je zato treba razumeti, kot da na tem območju ni vodovodnega omrežja, ki bi bilo predano v upravljanje izvajalcu gospodarske javne službe in s tem namenjeno izvajanju tovrstne dejavnosti.
V obravnavanem primeru obstaja spor glede civilne pravice v smislu 1. člena ZPP, saj ima izid glasovanja občnega zbora vpliv na vsebino tožnikovih pravic, ki jih ima pri toženi stranki in ker gre za pravdni stranki, ki sta med seboj v prirejenem razmerju, je odločneje v navedenem civilnem sporu stvarno pristojno pravdno sodišče.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7, 2/1-10, 2/1-12, 152, 158.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradbeno dovoljenje - gradnja male fotonapetostne elektrarne - načelo zaslišanja stranke
Upoštevaje podatek, da je bilo na streho proizvodne hale vgrajeno 1176 kosov fotonapetostnih modulov, težkih po 19 kg/kos, ter ugotovitev, da je na streho obstoječega objekta postavljena kovinska statična konstrukcija, sodišče ne dvomi v zaključek prvostopenjskega upravnega organa, da je bilo s tako gradnjo poseženo v konstrukcijo in zmogljivost objekta in njegov zunanji videz. Torej v obravnavanem primeru gre za gradnjo v smislu določbe 7. točke 2. člena ZGO-1.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - rok za vložitev predloga za obnovo - subjektivni rok
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi zamudo subjektivnega roka utemeljila z ugotovitvijo, da je ta rok pričel teči, ko se je tožnik seznanil z vložitvijo zahteve za denacionalizacijo z dne 24. 2. 1993. Glede na to, da so bile v zakonskem roku vložene tri zahteve za denacionalizacijo (in za vrnitev različnega premoženja), je izpodbijana odločitev preuranjena in ne temelji na pravilni uporabi 1. točke prvega odstavka 263. člena ZUP.
Tožnik se je na poziv organa odzval in svojo vlogo dopolnil v določenem roku, zato sodišče ne more soglašati s pomanjkljivo obrazložitvijo v izpodbijani odločbi, v kateri razlog za zavrženje temelji (samo) na ugotovitvi, da tožnik prijave v predpisanem roku 15 dni ni dopolnil. Takšna presoja sodišča temelji tudi na ugotovitvi, da je poziv za dopolnitev vloge v 1. in 2. točki zelo nejasen in da tožnik ni razumel, zakaj kljub predložitvi odločbe o dodelitvi denarne socialne pomoči ni izkazal vseh v letu 2009 prejetih dohodkov in prejemkov. Zato bi organ moral tožnika ponovno pozvati k dopolnitvi vloge ali v posebnem ugotovitvenem postopku ugotoviti vse za odločitev pomembne okoliščine, tudi tiste, ki se nanašajo na predložitev listin iz 1. in 2. alinee prvega odstavka 19. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.
Na podlagi 196. člena ZZZDR tožnik ni upravičen do povrnitve zahtevanih stroškov in bi povračilo teh stroškov, ki predstavljajo stroške varovanke, lahko kvečjemu uveljavljal v drugih postopkih.
Ugotovitev, da določene radijske frekvence ne bodo dostopne vsem interesentom, je podlaga za obveznost tožene stranke, da izvede postopek javnega razpisa kot postopka, v katerem bi pod enakimi pogoji imeli možnost sodelovanja ponudniki ter bi bil zaključen z upravnim postopkom, v katerem bi imeli položaj stranke vsi ponudniki, ki so v roku, določenem v javnem razpisu, predložili pravilno označene ponudbe in v katerem bi bila izdana ena ali več odločb o dodelitvi radijskih frekvenc. Nasprotna ugotovitev, da bodo dostopne vsem interesentom, je podlaga za zakonito izključitev postopka z javnim razpisom ter vodenje postopka z eno stranko.
Tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za sodelovanje v postopku dodelitve frekvenc v radiofrekvenčnem pasu od 1950 MHz do 1955 MHz in od 2140 MHz do 2145 MHz, ki so bile z ODRF št. 657509 dodeljene družbi C. Bistveno je, da je že imetnica frekvenc za UMTS v pasu 2100 MHz in do dodatne dodelitve enakovrstnih frekvenc ni upravičena. Ob neizkazanem pravnem interesu za vložitev predloga za obnovo postopka je tožena stranka predlog za obnovo postopka pravilno zavrgla.
upravna izvršba - odložitev izvršbe - sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Vsebinsko odločitev o tožnikovi pravici, obveznosti in posledično pravni koristi vsebuje izvršilni naslov, s katerim je bila tožniku naložena obveznost odstranitve stanovanjske hiše v gradnji. Z izpodbijanim sklepom se navedena obveznost, za katero tožnik ne zatrjuje, da je izvršena, le prisilno izvršuje. Ker po navedenem izpodbijani sklep ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
ZBPP člen 11, 11/3, 12, 12/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/3. ZUS-1 člen 73, 73/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - upravni spor - vložitev pritožbe zoper sodbo
Zoper v izpodbijani odločbi navedene sodbe, ki so pravnomočne, pritožba ni dovoljena, kot izhaja tudi iz pravnega pouka, zato se takšne pritožbe kot nedovoljene zavržejo. Zgolj okoliščina, da je tožnik prejemnik denarne socialne pomoči, ga ne opravičuje do dodelitve BPP.
Vodenje postopka z eno stranko brez predhodnega javnega razpisa ZEKom določa, torej je dopusten. Njegova izvedba pa je pogojena z ugotovitvijo tožene stranke, ki jo naredi na podlagi odziva zainteresirane javnosti, na podlagi javnega poziva, zato je bilo treba presoditi predlog za obnovo postopka na način, kot bi tožena stranka presodila odziv tožeče stranke na javni poziv in na tej podlagi ugotoviti, ali ima tožeča stranka pravni interes za sodelovanje v postopku, ki je bil voden.
Tožena stranka je pravilno vodila postopek dodelitve spornih radijskih frekvenc z eno stranko, v katerem tožeča stranka ni imela položaja aktivne stranke, niti ne bi bila upravičena do statusa stranskega udeleženca. Upravičeni predlagatelj obnove po določbi 261. člena ZUP pa je lahko le subjekt, ki bi v upravnem postopku bil upravičen sodelovati.
ZUP člen 82, 82/2, 229, 229/2. ZASP člen 189, 189/3.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - stranka v postopku - vročitev odločbe - zahteva za pregled dokumentov - pravna korist
Glede na enostopenjski postopek, ki velja za obravnavani primer (150. člen ZASP), je organ pravilno zaključil, da tožnikovi zahtevi za vročitev odločbe ni možno ugoditi že zato, ker pravna podlaga v zahtevi tožnika (229. člen ZUP) ureja le pravico do pritožbe zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, torej v primerih dvostopenjskega upravnega postopka. Namen citirane določbe je namreč ravno v tem, da se stranskemu udeležencu (torej osebi, ki bi ji morala biti vročena prvostopna odločba zaradi varovanja njenega pravnega interesa) omogoči vložitev pritožbe znotraj upravnega postopka.
Tožnik s sklicevanjem na začasno dovoljenje svoje pravne koristi oziroma pravnega interesa za pregled dokumentov ni izkazal. Z začasnim dovoljenjem je bilo tožniku sicer res začasno dovoljeno kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del, vendar le do ustanovitve kolektivne organizacije imetnikov pravic na avdiovizualnih delih, kar je bilo izrecno določeno v drugem odstavku izreka tega začasnega dovoljenja.
dohodnina - boniteta - uporaba vozila v privatne namene
Po določbi 2. odstavka 43. člena ZDoh-2 gre za boniteto že, če je osebno motorno vozilo za privatne namene delojemalcu zagotovljeno. Dejanska uporaba vozila v privatne namene po izrecni določbi zakona ne vpliva na opredelitev ugodnosti kot bonitete. Da je tožeča stranka kot delodajalec delojemalcu zagotovila vozilo za privatne namene, pa je v obravnavanem primeru izkazano z dejansko uporabo vozila v zasebne namene in s položajem delojemalca, ki je direktor in družbenik tožeče stranke.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-7, 66/2. ZPNačrt člen 71, 72, 72/1, 72/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - gospodarsko-stanovanjski objekt - minimalna komunalna oskrba objekta - vodovodno omrežje
Eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja je zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta. Zahteva po zagotovljeni komunalni oskrbi načrtovanega objekta izhaja tudi iz drugega odstavka 72. člena ZPNačrt. Glede na navedene določbe je treba ugotovitev upravnega organa druge stopnje, da na območju gradnje ni zgrajeno javno vodovodno omrežje, razumeti, kot da na tem območju ni vodovodnega omrežja, ki bi bilo predano v upravljanje izvajalcu gospodarske javne službe in s tem namenjeno izvajanju tovrstne dejavnosti.