trošarina - imetnik dovoljenja za oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov - prekoračitev dovoljene količine trošarinskega izdelka - nabava letalskega bencina in kerozina
Tožnik je imetnik dovoljenja oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov, ki mu omogoča v režimu odloga plačila trošarine nabavo trošarinskih izdelkov in sicer letalskega bencina in kerozina. Ta dva trošarinska izdelka se morata uporabljati za dejavnosti, ki so predmet dovoljenja.
Tožnika dovoljenje veže in iz 8. točke dovoljenja je popolnoma jasno, da tožnik z nabavo sicer lahko prekorači dovoljeno količino trošarinskega izdelka iz dovoljenja, vendar pa bi moral za prekoračeno količino vložiti naknadni zahtevek. Presežena količina ni imela pokritja, ki ga nalaga na podlagi ZTro izdano dovoljenje, zato je šlo za nezakonito pridobljene trošarinske izdelke, za katere je potrebno plačati trošarino.
odvzem otroka staršem - oddaja otroka v zavod - razlogi za izrek ukrepa - namen ukrepa - otrokova korist - načelo zaslišanja stranke
Center za socialno delo sme otroka odvzeti staršem in ga dati v vzgojo in varstvo drugi osebi ali zavodu, če so starši zanemarili otrokovo varstvo in vzgojo ali če je to iz drugih pomembnih razlogov v otrokovo korist. Razlogi za odvzem otroka so lahko na strani staršev, lahko pa gre za objektivne razloge. Namen tega ukrepa je varovanje otrokovih koristi, zato ni potrebno, da gre pri razlogih, ki so na strani staršev, za njihovo krivdno ravnanje.
Tožnik je imel možnost, da sodeluje v postopku in je to možnost tudi izkoristil. Enako kot otrokova mati je bil seznanjen tudi z vsemi mnenji in poročili, ki so bila pridobljena v postopku in ki so bila prebrana na naroku, kot to jasno sledi iz zapisnika o opravljeni ustni obravnavi.
ničnost odločbe - ničnostni razlogi - sodna oziroma upravna pristojnost - prisiljenje ali drugo nedovoljeno ravnanje zoper organ
Odlok, na katerega se izpodbijana odločba sklicuje, je lahko bil pravna podlaga za odločitev o razlastitvi nepremičnin tožničinega pravnega prednika. Da bi razlastitev ne bila upravna stvar, kar je vsebinski zakonski dejanski stan iz 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, da v zadevi sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku, pa tožeča stranka niti ne trdi. Pravilen je zato zaključek upravnega organa, da ničnosti razlog po 1. točki prvega odstavka 279. člena ZUP ni podan.
Upravni organ je tudi pravilno pojasnil, da je ničnostni razlog po 5. točki prvega odstavka 279. člena ZUP podan, če je izkazano nedovoljeno dejanje, usmerjeno na organ, ki je odločil, in če je izkazana vzročna zveza, to je, da je organ prav zaradi nedovoljenega ravnanja izdal odločbo. Akt prisiljenja ali drugega nedovoljenega ravnanja zoper organ, ki je odločal, mora biti izkazan glede dejstev, ki kažejo kdo, kdaj in s kakšnimi konkretnimi dejanji je vršil pritisk, ter na koga, prav tako pa mora biti izkazana vzročna zveza in sicer z dokazi za dejstva, iz katerih je mogoče neposredno zaključiti, da so prav ta dejstva povzročila, da je organ izdal odločbo, ki je sicer ne bi izdal s tako vsebino. Za takšen dejanski stan pa v konkretnem primeru ni šlo. Sam predpis, s katerim se ureja razlastitev je sicer prisilne narave in pomeni poseg v lastninsko pravico, vendar izvajanje takega predpisa samo zase še ne pomeni prisiljenja ali drugega nedovoljenega dejanja.
Ob zahtevi ZBPP, da morata biti za dodelitev BPP kumulativno izpolnjena tako subjektivni kot objektivni kriterij, na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati tožničino pojasnjevanje objektivnih okoliščin, zaradi katerih je primorana vložiti tožbo. Ob ugotovitvi, da ni izpolnjen subjektivni (finančni) pogoj, tudi morebitna (v tej zadevi nepresojana) ugotovitev, da je izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP, do drugačne odločitve ne more privesti.
ZDavP-2 člen 157, 157/5. ZFPPIPP člen 242, 242/10.
davčna izvršba - obveznosti izbrisane družbe - izpodbijanje izvršilnega naslova
Odločba, ki se izvršuje, je bila izdana tožniku in se glasi nanj. Vprašanje zatrjevane zamude roka za uveljavljanje obveznosti izbrisane družbe od tožnika je tako stvar odmerne odločbe oziroma odmernega postopka, stvar izvršilnega postopka pa le posredno in posledično v primeru, da bi tožnik s pravnimi sredstvi zoper odmerno odločbo uspel. Z omenjenim ugovorom zato tožnik v izvršilnem postopku na podlagi 5. odstavka 157. člena ZDavP-2 ne more uspeti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč
V primeru odločanja o dodelitvi izjemne brezplačne pravne pomoči se zahteva, da je strošek v zvezi z zdravljenem potreben zaradi zdravstvenega stanja prosilca, v smislu neposrednosti, povezanosti z zdravljenjem oz. zdravstvenim stanjem. Za upoštevanje rednih življenjskih stroškov v 22. členu ZBPP ni podlage, čeprav gre za stroške, ki so bili posledica državne odločitve (npr. digitalni sprejemnik). Ne more se upoštevati, da tožeča stranka ne zmore stroškov za zdravilišče, ki bi ga zaradi svoje invalidnosti potrebovala. Relevantna v zadevi tudi ni višina stroškov postopka, za katerega tožeča stranka predlaga dodelitev BPP.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odškodnina za vlaganja v družbo - drugi dohodki - poslovni delež
Ko gre za družbo z omejeno odgovornostjo, je „delež v gospodarski družbi“ iz 86. člena ZDoh-1, ki opredeljuje kapital po določbah tega zakona o dobičku iz kapitala, poslovni delež. Skladno z določbami ZGD lahko družbenik pridobi poslovni delež ob ustanovitvi družbe, ob povečanju osnovnega kapitala, lahko pa tudi od drugega družbenika s pogodbo o odsvojitvi in pridobitvi poslovnega deleža. O neformaliziranem poslovnem deležu v družbi z omejeno odgovornostjo ni mogoče govoriti, saj mora ta izhajati iz družbene pogodbe oziroma, v primeru poznejše pridobitve, iz sklenjene pogodbe o prenosu poslovnega deleža.
ukrep inšpektorja za kmetijstvo - promet z živilom, ki vsebuje konopljo - označevanje kmetijskih pridelkov ali živil
Glede na podatke upravnih spisov med strankama ni sporno, da živilo Črni čaj vsebuje sirup iz vršičkov konoplje in izvleček iz konopljinih vršičkov, kar je tožnica potrdila tudi s svojimi navedbami v tožbi. Sodišče, glede na tožbene navedbe, da bi bilo živilo prepovedano le v primeru, če bi imelo psihotropne učinke po določbah ZPPPD pripominja, da se tožnik s svojimi argumenti spreneveda, saj ni dvoma, da je po določbah ZPPPD ter Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog prepovedan promet, s tem pa tudi prodaja živilskih izdelkov, ki vsebujejo konopljo. Da pa bi tožnik pridobil dovoljenje v smislu določb ZPPPD pa v zadevi ni izkazano, niti tožnik tega ne zatrjuje.
Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane člen 18.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - pregled predpakiranega svežega mesa in mesnih izdelkov - sledljivost živil
V zakonodaji EU, ki je zavezujoča tudi v RS, sledljivost pomeni možnost sledenja živilom, krmi, živalim, namenjenim izdelavi hrane ali snovem, ki bodo uporabljene za hrano v vseh stopnjah pridelave, predelave in distribucije. Sledljivost je način, kako se spopadati z mogočimi nevarnostmi, ki se lahko pojavijo v zvezi s hrano in evropskim državam zagotoviti, da lahko varno uživajo vsa živila. Poleg tega sledljivost omogoča, da se živila namensko umaknejo in da je javnost natančno obveščena tako, da se preprečijo motnje trgovanja. Če organi ali nosilci živilske dejavnosti ugotovijo nevarnost, morajo imeti možnost, da ugotovijo od kje živilo izvira, da živilo takoj izločijo in preprečijo, da bi onesnaženi izdelek dobil potrošnik.
Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja člen 1, 3.
javni razpis - štipendija za študij v tujini - pridobitev štipendije - točkovanje vloge - področje izobraževanja - razvrstitev študijskega programa
Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja KLASIUS predstavlja obvezen nacionalni standard, ki se uporablja za razvrščanje aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja v uradnih in drugih administrativnih zbirkah podatkov ter v statističnih raziskovanjih in v statističnih registrih. Pri razvrščanju je osrednje načelo čim večje podobnosti vsebin aktivnosti in izidov, ki se mu pridružuje načelo največje skladnosti oziroma dominantnosti, kar pomeni, da se razvrstitev na določeno raven opravi glede na to, s katerimi splošnimi merili ravni se značilnosti posameznih aktivnosti najbolj ujemajo. Pri umestitvi aktivnosti v določeno področje je tako odločilen predmet, ki je prevladujoč – dominanten. Ta dominantnost običajno sovpada z največjo količino časa in pozornosti, namenjenega temu predmetu. Razvrstitev tožničinega področja študija sledi navedenim načelom. Tudi po presoji sodišča je namreč pri njenem študiju (Master of Information Management) poudarek na študiju managementa (poslovodenja) ter upravljanja in ne na študiju računalništva, kar izhaja tako iz predmetnika kot tudi iz splošnih informacij o študijskem programu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - subsidiarni tožilec
Tožilec je proučil kazenske spise in zapuščinski spis in v nobenem ni zasledil okoliščin, ki bi lahko kazale na storitev kaznivih dejanj, katera je tožnik osebama očital, za svoje trditve o storjenih kaznivih dejanjih pa tudi ni navedel nobenih dokazov. Ob takšnem dejanskem stanju ni verjetnosti, da bi tožnik kot subsidiarni tožilec uspešno začel kazenski postopek. Očitno nerazumna pa je kazenska zadeva tudi, če je tožnik zamudil rok za kazenski pregon in tudi zato dodelitev brezplačne pravne pomoči ne bi bila opravičljiva.
trošarina - trošarinski dolg - prisilna izterjava - izbris družbe iz sodnega registra - aktivni družbenik - odgovornost aktivnega družbenika
V primeru izbrisa družbe iz sodnega registra za izpolnitev neplačanih obveznosti izbrisane pravne osebe upnikom solidarno odgovarja njen aktivni družbenik. Iz sodnega registra je razvidno, da je imel družbenik v družbi poslovni delež v višini 30 % in s tem tudi glede na določila pogodbe o ustanovitvi družbe 30 % glasovalnih pravic. Glede na velikost poslovnega deleža družbenika je tožnik vsekakor imel možnosti vplivanja na poslovanje in upravljanje družbe.
V skladu s 3. odstavkom 12. člena ZDPPO-2 se za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida, in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi SRS. ZGD-1 določa, da morajo družbe voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu z ZGD in SRS ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Uporaba računovodskih standardov je torej predpisana.
Potrebni in s tem davčno priznani so le tisti medicinski stroški, ki jih kot zakonsko dolžnost za delodajalca predpisuje ZVZD. V njem pa ni zaslediti, da bi bile s tem zajete tudi masažne storitve za predsednike uprav.
Pravilna je tudi odločitev glede pogostitev poslovnih partnerjev, ki jih davčni organ pri presežkih zneska nad 42 EUR utemeljeno opredeli kot obdavčljiv dohodek, prejet v naravi, ki ima lahko zgolj značaj darila.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - narodni park - izvzetje iz pravnega prometa
ZTNP je za opredelitev neke nepremičnine na območju TNP kot naravne znamenitosti – in s tem njenega upravljanja pod posebnim režimom – določil izdajo posamičnega akta, ki pa za obravnavane nepremičnine ni bil izdan. Tožnik zato tudi nima prav, da so po ZON-UPB2 in ZVKD obravnavane nepremičnine obdržale pravni režim naravne vrednote in kulturnega spomenika in so zato izvzete iz pravnega prometa.
ZBPP člen 11, 11/3, 12, 13, 14. Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku dodelitve denarne socialne pomoči člen 5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - ugotavljanje finančnega pogoja - denarna socialna pomoč
Tožnica nima prav, da organ zaradi njenega izkazanega upravičenja do denarne socialne pomoči ne bi smel ugotavljati njenega finančnega položaja glede na drugi odstavek 12. člena ZBPP, saj se pri odločanju o brezplačni pravni pomoči upošteva socialni položaj prosilca, kar pomeni upoštevanje tudi premoženjskega stanja prosilca in njegovih družinskih članov. Drugi odstavek 12. člena ZBPP tako ne more imeti absolutnega učinka. Dolžnost preverjanja premoženjskega stanja pa izhaja tudi iz 20. člena ZBPP.
Odbitek vstopnega DDV je pravica, ki gre davčnemu zavezancu, ob izpolnjevanju določenih pogojev. V obravnavanem primeru je odločilno to, da tožeča stranka ni izkazala, da bi dobave blaga dejansko opravili družbi, ki sta izstavili račune, od katerih je tožeča stranka uveljavljala odbitek DDV in na tej podlagi zahtevala vračilo presežka DDV. Tožeča stranka razen spornih računov ni predložila listin, ki bi potrjevale, da je bila dobava opravljena, zgolj račun in njegovo plačilo pa še ne izkazujeta resničnosti dobave.
molk organa - tožba zaradi molka organa - upravni spor - procesne predpostavke za vložitev tožbe - zahteva za izdajo odločbe
Iz listin, ki jih je sodišču poslala tožeča stranka, kot tudi iz odgovora tožene stranke na tožbo ni razvidno, da bi tožeča stranka na drugostopenjski organ vložila poziv za izdajo odločbe o pritožbi zoper izpodbijani sklep v nadaljnjih sedmih dneh. Ker torej tožeča stranka ni izkazala procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa iz 2. odstavka 28. člena ZUS-1, je sodišče tožbo zavrglo.
upravni spor - nepopolna tožba - tožbeni razlogi - tožbeni predlog - poziv k dopolnitvi - zavrženje tožbe
Sodišče je pri presoji zakonitosti upravnega akta vezano na meje tožbenega predloga, kar pomeni, da brez njega zadeve ni mogoče obravnavati oz. o njej odločiti. Poleg tega je sodišče pri odločanju vezano na trditveno podlago v tožbi, saj razišče oz. preizkusi dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6.
prosti preudarek - mednarodna zaščita - sum zavajanja in zlorabe postopka - ugotavljanje istovetnosti - obrazložitev prostega preudarka - omejitev gibanja prosilcu za azil
Tožena stranka je v zadostni meri obrazložila razloge, na podlagi katerih je tožniku omejila gibanje. Omejitev gibanja je odredila zato, ker je tožnik prikril svojo istovetnost, ter da bi mu preprečila samovoljen odhod iz države (begosumnost tožnika), s tem pa bi tudi onemogočil izvedbo postopka mednarodne zaščite.
Tožnik je z izročitvijo osebne izkaznice organizatorju poti sam povzročil stanje, da svoje istovetnosti v postopku ne more verodostojno izkazati.
carina - naknadno preverjanje carinske deklaracije - davčna dobava v drugo državo članico - tehnologija izdelave obutve - nepravilna uvrstitev v tarifno oznako kombinirane nomenklature - protidampinška dajatev - zavezujoča tarifna informacija
Na podlagi ugotovitev naknadnega preverjanja carinskih deklaracij je bila ugotovljena nepravilna uvrstitev sporne obutve v napačno tarifno oznako kombinirane nomenklature. Ob pravilni uvrstitvi pa je bila za tako blago, ki je po poreklu iz Ljudske republike Kitajske v Uredbi komisije (ES) št. 553/2006 določena 14,5% stopnja začasne protidampinške dajatve.
Deklarant, ki pri vlaganju carinskih deklaracij ravna v svojem imenu in za svoj račun, se ne more sklicevati na zavezujočo tarifno informacijo, katere imetnik ni on sam, ampak družba, po naročilu katere je oddal te deklaracije.