ZBPP člen 11, 11/3, 12, 12/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/3. ZUS-1 člen 73, 73/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - upravni spor - vložitev pritožbe zoper sodbo
Zoper v izpodbijani odločbi navedene sodbe, ki so pravnomočne, pritožba ni dovoljena, kot izhaja tudi iz pravnega pouka, zato se takšne pritožbe kot nedovoljene zavržejo. Zgolj okoliščina, da je tožnik prejemnik denarne socialne pomoči, ga ne opravičuje do dodelitve BPP.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-7, 66/2. ZPNačrt člen 71, 72, 72/1, 72/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - gospodarsko-stanovanjski objekt - minimalna komunalna oskrba objekta - vodovodno omrežje
Eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja je zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta. Zahteva po zagotovljeni komunalni oskrbi načrtovanega objekta izhaja tudi iz drugega odstavka 72. člena ZPNačrt. Glede na navedene določbe je treba ugotovitev upravnega organa druge stopnje, da na območju gradnje ni zgrajeno javno vodovodno omrežje, razumeti, kot da na tem območju ni vodovodnega omrežja, ki bi bilo predano v upravljanje izvajalcu gospodarske javne službe in s tem namenjeno izvajanju tovrstne dejavnosti.
ZUP člen 82, 82/2, 229, 229/2. ZASP člen 189, 189/3.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - stranka v postopku - vročitev odločbe - zahteva za pregled dokumentov - pravna korist
Glede na enostopenjski postopek, ki velja za obravnavani primer (150. člen ZASP), je organ pravilno zaključil, da tožnikovi zahtevi za vročitev odločbe ni možno ugoditi že zato, ker pravna podlaga v zahtevi tožnika (229. člen ZUP) ureja le pravico do pritožbe zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, torej v primerih dvostopenjskega upravnega postopka. Namen citirane določbe je namreč ravno v tem, da se stranskemu udeležencu (torej osebi, ki bi ji morala biti vročena prvostopna odločba zaradi varovanja njenega pravnega interesa) omogoči vložitev pritožbe znotraj upravnega postopka.
Tožnik s sklicevanjem na začasno dovoljenje svoje pravne koristi oziroma pravnega interesa za pregled dokumentov ni izkazal. Z začasnim dovoljenjem je bilo tožniku sicer res začasno dovoljeno kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del, vendar le do ustanovitve kolektivne organizacije imetnikov pravic na avdiovizualnih delih, kar je bilo izrecno določeno v drugem odstavku izreka tega začasnega dovoljenja.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odškodnina za vlaganja v družbo - drugi dohodki - poslovni delež
Ko gre za družbo z omejeno odgovornostjo, je „delež v gospodarski družbi“ iz 86. člena ZDoh-1, ki opredeljuje kapital po določbah tega zakona o dobičku iz kapitala, poslovni delež. Skladno z določbami ZGD lahko družbenik pridobi poslovni delež ob ustanovitvi družbe, ob povečanju osnovnega kapitala, lahko pa tudi od drugega družbenika s pogodbo o odsvojitvi in pridobitvi poslovnega deleža. O neformaliziranem poslovnem deležu v družbi z omejeno odgovornostjo ni mogoče govoriti, saj mora ta izhajati iz družbene pogodbe oziroma, v primeru poznejše pridobitve, iz sklenjene pogodbe o prenosu poslovnega deleža.
ukrep inšpektorja za kmetijstvo - promet z živilom, ki vsebuje konopljo - označevanje kmetijskih pridelkov ali živil
Glede na podatke upravnih spisov med strankama ni sporno, da živilo Črni čaj vsebuje sirup iz vršičkov konoplje in izvleček iz konopljinih vršičkov, kar je tožnica potrdila tudi s svojimi navedbami v tožbi. Sodišče, glede na tožbene navedbe, da bi bilo živilo prepovedano le v primeru, če bi imelo psihotropne učinke po določbah ZPPPD pripominja, da se tožnik s svojimi argumenti spreneveda, saj ni dvoma, da je po določbah ZPPPD ter Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog prepovedan promet, s tem pa tudi prodaja živilskih izdelkov, ki vsebujejo konopljo. Da pa bi tožnik pridobil dovoljenje v smislu določb ZPPPD pa v zadevi ni izkazano, niti tožnik tega ne zatrjuje.
odvzem otroka staršem - oddaja otroka v zavod - razlogi za izrek ukrepa - namen ukrepa - otrokova korist - načelo zaslišanja stranke
Center za socialno delo sme otroka odvzeti staršem in ga dati v vzgojo in varstvo drugi osebi ali zavodu, če so starši zanemarili otrokovo varstvo in vzgojo ali če je to iz drugih pomembnih razlogov v otrokovo korist. Razlogi za odvzem otroka so lahko na strani staršev, lahko pa gre za objektivne razloge. Namen tega ukrepa je varovanje otrokovih koristi, zato ni potrebno, da gre pri razlogih, ki so na strani staršev, za njihovo krivdno ravnanje.
Tožnik je imel možnost, da sodeluje v postopku in je to možnost tudi izkoristil. Enako kot otrokova mati je bil seznanjen tudi z vsemi mnenji in poročili, ki so bila pridobljena v postopku in ki so bila prebrana na naroku, kot to jasno sledi iz zapisnika o opravljeni ustni obravnavi.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - rok za vložitev predloga za obnovo - subjektivni rok
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi zamudo subjektivnega roka utemeljila z ugotovitvijo, da je ta rok pričel teči, ko se je tožnik seznanil z vložitvijo zahteve za denacionalizacijo z dne 24. 2. 1993. Glede na to, da so bile v zakonskem roku vložene tri zahteve za denacionalizacijo (in za vrnitev različnega premoženja), je izpodbijana odločitev preuranjena in ne temelji na pravilni uporabi 1. točke prvega odstavka 263. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - subsidiarni tožilec
Tožilec je proučil kazenske spise in zapuščinski spis in v nobenem ni zasledil okoliščin, ki bi lahko kazale na storitev kaznivih dejanj, katera je tožnik osebama očital, za svoje trditve o storjenih kaznivih dejanjih pa tudi ni navedel nobenih dokazov. Ob takšnem dejanskem stanju ni verjetnosti, da bi tožnik kot subsidiarni tožilec uspešno začel kazenski postopek. Očitno nerazumna pa je kazenska zadeva tudi, če je tožnik zamudil rok za kazenski pregon in tudi zato dodelitev brezplačne pravne pomoči ne bi bila opravičljiva.
Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane člen 18.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - pregled predpakiranega svežega mesa in mesnih izdelkov - sledljivost živil
V zakonodaji EU, ki je zavezujoča tudi v RS, sledljivost pomeni možnost sledenja živilom, krmi, živalim, namenjenim izdelavi hrane ali snovem, ki bodo uporabljene za hrano v vseh stopnjah pridelave, predelave in distribucije. Sledljivost je način, kako se spopadati z mogočimi nevarnostmi, ki se lahko pojavijo v zvezi s hrano in evropskim državam zagotoviti, da lahko varno uživajo vsa živila. Poleg tega sledljivost omogoča, da se živila namensko umaknejo in da je javnost natančno obveščena tako, da se preprečijo motnje trgovanja. Če organi ali nosilci živilske dejavnosti ugotovijo nevarnost, morajo imeti možnost, da ugotovijo od kje živilo izvira, da živilo takoj izločijo in preprečijo, da bi onesnaženi izdelek dobil potrošnik.
ZKme-1 člen 58, 172, 174, 175. Pravilnik o medu člen 2, 6, 7.
inšpekcijski postopek - kakovost živil - ukrep inšpektorja za kakovost živil - prepoved prometa - med - potvorjen med - metode za preverjanje skladnosti medu s predpisi
Kmetijski pridelki in živila so lahko v prometu, če so skladni s predpisanimi zahtevami in označeni na predpisan način. Inšpektor za kakovost živil ima pooblastilo in pristojnost nadzirati izpolnjevanje pogojev za označevanje in skladnosti označb kmetijskih pridelkov oziroma živil s predpisanimi zahtevami ter lahko prepove promet ali odredi neškodljivo uničenje kmetijskih pridelkov oziroma živil, če njihova kakovost ne ustreza predpisani.
Med, ki se daje v promet kot med, ne sme vsebovati nobenih dodatnih sestavin, vključno z aditivi za živila, niti nobenih drugih dodatkov. Metode za preverjanje skladnosti medu s predpisanimi zahtevami s Pravilnikom o medu niso določene, temveč se do sprejetja metod s strani Komisije uporabljajo metode, ki so mednarodno validirane.
Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja člen 1, 3.
javni razpis - štipendija za študij v tujini - pridobitev štipendije - točkovanje vloge - področje izobraževanja - razvrstitev študijskega programa
Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja KLASIUS predstavlja obvezen nacionalni standard, ki se uporablja za razvrščanje aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja v uradnih in drugih administrativnih zbirkah podatkov ter v statističnih raziskovanjih in v statističnih registrih. Pri razvrščanju je osrednje načelo čim večje podobnosti vsebin aktivnosti in izidov, ki se mu pridružuje načelo največje skladnosti oziroma dominantnosti, kar pomeni, da se razvrstitev na določeno raven opravi glede na to, s katerimi splošnimi merili ravni se značilnosti posameznih aktivnosti najbolj ujemajo. Pri umestitvi aktivnosti v določeno področje je tako odločilen predmet, ki je prevladujoč – dominanten. Ta dominantnost običajno sovpada z največjo količino časa in pozornosti, namenjenega temu predmetu. Razvrstitev tožničinega področja študija sledi navedenim načelom. Tudi po presoji sodišča je namreč pri njenem študiju (Master of Information Management) poudarek na študiju managementa (poslovodenja) ter upravljanja in ne na študiju računalništva, kar izhaja tako iz predmetnika kot tudi iz splošnih informacij o študijskem programu.
Ugotovitev, da določene radijske frekvence ne bodo dostopne vsem interesentom, je podlaga za obveznost tožene stranke, da izvede postopek javnega razpisa kot postopka, v katerem bi pod enakimi pogoji imeli možnost sodelovanja ponudniki ter bi bil zaključen z upravnim postopkom, v katerem bi imeli položaj stranke vsi ponudniki, ki so v roku, določenem v javnem razpisu, predložili pravilno označene ponudbe in v katerem bi bila izdana ena ali več odločb o dodelitvi radijskih frekvenc. Nasprotna ugotovitev, da bodo dostopne vsem interesentom, je podlaga za zakonito izključitev postopka z javnim razpisom ter vodenje postopka z eno stranko.
Tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za sodelovanje v postopku dodelitve frekvenc v radiofrekvenčnem pasu od 1950 MHz do 1955 MHz in od 2140 MHz do 2145 MHz, ki so bile z ODRF št. 657509 dodeljene družbi C. Bistveno je, da je že imetnica frekvenc za UMTS v pasu 2100 MHz in do dodatne dodelitve enakovrstnih frekvenc ni upravičena. Ob neizkazanem pravnem interesu za vložitev predloga za obnovo postopka je tožena stranka predlog za obnovo postopka pravilno zavrgla.
Na podlagi 196. člena ZZZDR tožnik ni upravičen do povrnitve zahtevanih stroškov in bi povračilo teh stroškov, ki predstavljajo stroške varovanke, lahko kvečjemu uveljavljal v drugih postopkih.
trošarina - trošarinski dolg - prisilna izterjava - izbris družbe iz sodnega registra - aktivni družbenik - odgovornost aktivnega družbenika
V primeru izbrisa družbe iz sodnega registra za izpolnitev neplačanih obveznosti izbrisane pravne osebe upnikom solidarno odgovarja njen aktivni družbenik. Iz sodnega registra je razvidno, da je imel družbenik v družbi poslovni delež v višini 30 % in s tem tudi glede na določila pogodbe o ustanovitvi družbe 30 % glasovalnih pravic. Glede na velikost poslovnega deleža družbenika je tožnik vsekakor imel možnosti vplivanja na poslovanje in upravljanje družbe.
upravna izvršba - odložitev izvršbe - sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Vsebinsko odločitev o tožnikovi pravici, obveznosti in posledično pravni koristi vsebuje izvršilni naslov, s katerim je bila tožniku naložena obveznost odstranitve stanovanjske hiše v gradnji. Z izpodbijanim sklepom se navedena obveznost, za katero tožnik ne zatrjuje, da je izvršena, le prisilno izvršuje. Ker po navedenem izpodbijani sklep ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
Vodenje postopka z eno stranko brez predhodnega javnega razpisa ZEKom določa, torej je dopusten. Njegova izvedba pa je pogojena z ugotovitvijo tožene stranke, ki jo naredi na podlagi odziva zainteresirane javnosti, na podlagi javnega poziva, zato je bilo treba presoditi predlog za obnovo postopka na način, kot bi tožena stranka presodila odziv tožeče stranke na javni poziv in na tej podlagi ugotoviti, ali ima tožeča stranka pravni interes za sodelovanje v postopku, ki je bil voden.
Tožena stranka je pravilno vodila postopek dodelitve spornih radijskih frekvenc z eno stranko, v katerem tožeča stranka ni imela položaja aktivne stranke, niti ne bi bila upravičena do statusa stranskega udeleženca. Upravičeni predlagatelj obnove po določbi 261. člena ZUP pa je lahko le subjekt, ki bi v upravnem postopku bil upravičen sodelovati.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6.
prosti preudarek - mednarodna zaščita - sum zavajanja in zlorabe postopka - ugotavljanje istovetnosti - obrazložitev prostega preudarka - omejitev gibanja prosilcu za azil
Tožena stranka je v zadostni meri obrazložila razloge, na podlagi katerih je tožniku omejila gibanje. Omejitev gibanja je odredila zato, ker je tožnik prikril svojo istovetnost, ter da bi mu preprečila samovoljen odhod iz države (begosumnost tožnika), s tem pa bi tudi onemogočil izvedbo postopka mednarodne zaščite.
Tožnik je z izročitvijo osebne izkaznice organizatorju poti sam povzročil stanje, da svoje istovetnosti v postopku ne more verodostojno izkazati.
upravni spor - nepopolna tožba - tožbeni razlogi - tožbeni predlog - poziv k dopolnitvi - zavrženje tožbe
Sodišče je pri presoji zakonitosti upravnega akta vezano na meje tožbenega predloga, kar pomeni, da brez njega zadeve ni mogoče obravnavati oz. o njej odločiti. Poleg tega je sodišče pri odločanju vezano na trditveno podlago v tožbi, saj razišče oz. preizkusi dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb.
molk organa - tožba zaradi molka organa - upravni spor - procesne predpostavke za vložitev tožbe - zahteva za izdajo odločbe
Iz listin, ki jih je sodišču poslala tožeča stranka, kot tudi iz odgovora tožene stranke na tožbo ni razvidno, da bi tožeča stranka na drugostopenjski organ vložila poziv za izdajo odločbe o pritožbi zoper izpodbijani sklep v nadaljnjih sedmih dneh. Ker torej tožeča stranka ni izkazala procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa iz 2. odstavka 28. člena ZUS-1, je sodišče tožbo zavrglo.
izvajanje zdravstvene dejavnosti - upravni nadzor nad zakonitostjo dela - odprava nepravilnosti
Po določbah ZZDej opravlja zdravstveno dejavnost kot javno službo koncesionar, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom, v dodeljenem obsegu in v skladu s pogoji, ki so določeni v koncesijski pogodbi. V tem okviru mora biti opravljen tudi upravni nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja. V upravnem nadzoru po 80. členu ZZDej se tako lahko ugotavlja le zakonitost opravljanja zdravstvene dejavnosti kot javne službe. Spreminjanje aktov, ki so podlaga za to, da koncesionar lahko opravlja zdravstveno dejavnost kot javno službo, pa je urejeno z drugimi določbami ZZDej. Zato tudi ničnostni razlog, ki ga uveljavlja tožnica, v obravnavani zadevi ne more biti podan.