vojni invalid - zvišanje odstotka invalidnosti - mnenje zdravniške komisije - ocena dokazov - s strani tožnice predloženi dokazi
Upravna organa sta se v ponovljenem postopku oprla le na mnenje in izvid prvostopenjske oziroma drugostopenjske zdravniške komisije, ne da bi pri tem dejstva, pomembna za odločitev, ugotavljala tudi z drugimi dokazi, skladno z določbo drugega odstavka 164. člena ZUP. Z ničemer se nista opredelila do drugih nemedicinskih listin, predloženih s strani tožnice, med drugim, do potrdila NOO za Gorski Kotar, ki ga tožnica še posebej izpostavlja kot dokaz, da je v vojnem času poleg poškodbe zapestja roke utrpela tudi poškodbo hrbtenice.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom
Dovoljeni poseg ne odstopa od lokalnih urbanističnih in arhitekturnih značilnosti tako glede tlorisa objekta kot glede oblike in naklona strehe, zato je pravilna ugotovitev upravnega organa, da je sporna gradnja v skladu z določbami prostorsko ureditvenih pogojev.
ZMZ člen 55, 55/5. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2, 36/2.
tožba v upravnem sporu - predhodni preizkus tožbe - rok za vložitev tožbe - v posebnem zakonu določen rok - pravočasnost tožbe
Izpodbijani sklep se nanaša na izrečen ukrep omejitve gibanja tožniku kot prosilcu za mednarodno zaščito, zoper katerega je tožbo v upravnem sporu potrebno vložiti v treh dneh od vročitve izpodbijanega sklepa. Ta je bil tožniku osebno vročen dne 3. 10. 2011 (kot izhaja iz vročilnice, ki jo je lastnoročno podpisal tožnik, ki v postopku ni imel pooblaščenca). Zato je tožba, ki jo je tožnik vložil dne 7. 10. 2011 po pooblaščenki odvetnici in jo je sodišče prejelo 10. 10. 2011, vložena prepozno.
odpis davčnega dolga - upravni spor - uveljavljanje svoje pravice ali pravne koristi - zavrženje tožbe
Tožnik je pri upravnem organu podal vlogo za odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka, iz podatkov upravnega spisa pa izhaja, da je bilo njegovi prošnji glede na podano vlogo v celoti ugodeno. Ker po navedenem tožnik v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, je sodišče tožbo zavrglo.
URS člen 15, 33, 35. Odlok o cestnoprometni ureditvi člen 33, 34, 35, 36. ZUS-1 člen 2.
izdaja dovolilnice - dovolilnica za prevoz območja za pešce z veljavnostjo izven dostavnega časa - poseg v ustavne pravice - varstvo ustavne pravice
Za varen in nemoten potek prometa na občinskih cestah so odgovorne občine, ki določijo prometno ureditev oziroma prometne omejitve, pri čemer so osebe s stalnim prebivališčem lahko po zakonu pozitivno diskriminirane v zvezi z omejitvami pri uporabi javne ceste.
Z omejitvijo prometa v smislu določil 33., 34., 35. in 36. člena Odloka o cestnoprometni ureditvi ne gre zgolj za način uresničevanja pravice do nemotenega uživanja lastnine in zasebnosti, ampak gre zaradi intenzivnosti omejevanja te pravice za poseg v to pravico, ki ga je treba presojati prek načela sorazmernosti. Tožena stranka, ker je zmotno štela, da ne gre za poseg v ustavno pravico tožnice, izpodbijane odločbe ni izdala ob upoštevanju in ustreznem varstvu omenjene ustavne pravice tožnice.
vojni invalid - zvišanje odstotka invalidnosti - izvid in mnenje zdravniške komisije
Tako zdravniška komisija prve stopnje, kakor tudi zdravniška komisija druge stopnje, sta na podlagi medicinske dokumentacije in neposrednega pregleda tožnika, prišli do popolnoma enakih strokovnih ugotovitev tako glede poškodbe, ki se upošteva kot podlaga za priznanje vojne invalidnosti, kakor tudi do izračuna s tem povezanega odstotka invalidnosti.
ukrep tržnega inšpektorja - skladnost proizvoda s tehničnimi zahtevami - izjava o skladnosti - prepoved dajanja v promet neskladnih proizvodov
Skladnost računalnikov s tehničnimi predpisi in zahtevami je javno dobro, ker je v funkciji varstva potrošnikov, varne in učinkovite uporabe predmetnih proizvodov in varstva naravnega okolja, kar je razvidno iz zakonskih določil, ki jih prvostopenjski organa navaja na prvi strani obrazložitve prvostopenjskega akta. Zato ne gre za popolnoma prost pretok blaga. Poseg v zasebno lastnino tožnika oziroma v svobodno gospodarsko pobudo, ki je bil storjen z izpodbijano odločbo, je predpisan z zakonom na dovolj določen način, poseg je tudi primeren in nujen ter sorazmeren v ožjem pomenu besede in glede tega sodišču ureditev ne vzbuja nobenega dvoma z vidika skladnosti z ustavnim načelom sorazmernosti.
Dokazno breme, da so bili izvedeni postopki, ki obsegajo ugotavljanje skladnosti proizvodov z zakonskimi zahtevami, je na strani tožnika in tožnik tega ni dokazal, zmotno pa tudi razlaga, da ni proizvajalec, saj se predmetna obveznost nanaša na gospodarske subjekte, ki dajejo proizvode na trg, in ne zgolj na proizvajalce.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - upravni spor - vložitev pritožbe zoper sodbo
Tožnik je za brezplačno pravno pomoč zaprosil v zvezi s pritožbami zoper sodbe, s katerimi so bile zavrnjene njegove tožbe zoper odločbe, s katerimi so bile zavrnjene njegove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, organ za BPP pa je pravilno ocenil, da tožnik z vloženimi pritožbami ne more uspeti in mu pravilno pojasnil, da je po prvem odstavku 73. člena ZUS-1 pritožba zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, dovoljena samo, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka in na tej podlagi spremenilo izpodbijani akt, ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena ZUS-1 (odločanje o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo).
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - DDV - odbitek vstopnega DDV - fiktivni računi
V davčnem postopku ugotovljena dejstva prepričljivo utemeljujejo sklep, da storitve po spornih računih niso bile opravljene in da so računi fiktivni ter s tem neverodostojni ne le v formalnem, temveč tudi v vsebinskem pogledu. Račun kot podlaga za knjiženje odhodkov mora zadostiti načelu resničnosti: izkazovati mora nastanek, naravo in obseg poslovnega dogodka. Davčni organ je ob utemeljeni oceni računov kot vsebinsko neverodostojnih pravilno odločil, da se tožeči stranki na njihovi podlagi izkazani odhodki ne priznajo skladno s 3. odstavkom 11. člena ZDDPO-1 v zvezi s SRS 21. Ugotovitev, da storitev po prejetih računih niso opravile osebe, ki so račune izdale, pa je zadostna podlaga tudi za to, da se tožeči stranki odbitek vstopnega DDV na podlagi 40. člena ZDDV ne prizna.
davek od dohodkov iz dejavnosti - cenitev davčne osnove - ocena davčne osnove - pogoji za cenitev - verjetna davčna osnova - dokazno breme
Ob nesporni ugotovitvi, da tožeča stranka poslovnih knjig ni vodila pravilno in v skladu s SRS, saj ni vodila ločene evidence mesa kot trgovskega blaga in mesa, namenjenega za nadaljnjo proizvodnjo, so bili podani razlogi za to, da se davčna osnova ugotovi z oceno.
Breme dokazovanja, da je davčna osnova nižja od verjetno ocenjene, je na strani zavezanca za davek.
Uredba o plačilih za ukrepe programa za razvoj podeželja za RS 2004 – 2006 za leto 2005 člen 13, 13/24. Uredba o plačilih za ukrepe programa razvoja podeželja 2004 – 2006 za leto 2006 člen 13, 13/29.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep Programa razvoja podeželja - kmetijsko okoljski ukrepi - obveznost izobraževanja - kršitev obveznosti - znižanje plačila - vračilo sredstev
Tožniku so bila plačila za leto 2005 znižana za 20 % iz razloga neopravljenih obveznosti izobraževanja. V sedmem odstavku poglavja B „Kršitve in sankcije pri ukrepih SKOP-a“ pa je določeno, da kolikor se kršitev pogojev v letu 2006 nanaša na ukrep SKOP-a, pri katerem je bila kršitev ugotovljena že v letu 2005, se zahtevek za ta ukrep zavrne in obveznost prekine, upravičenec pa mora vrniti že izplačana plačila za izvajanje ukrepa SKOP-a. Vendar pa sodišče ugotavlja, da so bila tožniku plačila za izvajanje ukrepov SKOP-a tudi za leto 2006 znižana za 20 %. To pomeni, da njegov zahtevek za leto 2006 ni bil zavrnjen, niti v odločbi o izplačilih za leto 2006 ni bila ugotovljena dvakratna zaporedna kršitev. Iz tega pa sledi, da v obravnavanem primeru upravni organ sankcij ni stopnjeval, kot je predvideno v citiranih določbah, temveč je z izpodbijano odločbo izrekel najstrožjo sankcijo.
carina - doplačilo dajatev - plačilo protidampinške dajatve - TARIC koda - nabava televizijskih aparatov - nabava DVD in CD aparatov
V obravnavani zadevi gre za naknadno preverjanje carinskih deklaracij po uradni dolžnosti po odobritvi prepustitve blaga v prost promet v smislu 78. člena CZS, katere namen je tudi pregled pravilne uvrstitve blaga v tarifno oznako KN in Taric kodo. Ugotovljeno je bilo, da je tožnik nepravilno uvrščal določene tehnične aparate v oznako Taric. S tem se je izognil dokazovanju njihovega porekla in s tem posledično dosegel neobračunavanje protidampingških dajatev.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev - sprejem ponudbe - pooblastilo za zastopanje
Ponudba, ki jo je prodajalka izročila upravni enoti, je opremljena s podatki iz drugega odstavka 20. člena ZKZ. V njej pa ni navedeno, da prodajalko v postopku prodaje zastopa pooblaščenec. Zato sta bila v skladu z 21. členom ZKZ prejemnika ponudbe svoji izjavi o sprejemu ponudbe dolžna poslati priporočeno prodajalki. Ker je sprejemnik ponudbe B. o sprejemu ponudbe s priporočeno pošiljko seznanil pooblaščenca prodajalke, je upravni organ napačno presodil, da je B. na predpisan način sporočil, da sprejema ponudbo.
Iz razpisa jasno izhaja, da se bodo v razpisnem postopku obravnavale samo pravočasne in popolne vloge ter da nepopolne vloge ne bodo uvrščene v izbirni postopek. Zato tožena stranka ni imela podlage, da bi tožečo stranko pozivala, naj vlogo dopolni z ustreznimi dokazili. Prav tako ne drži tožbena trditev, da formalistično obravnavanje vlog nasprotuje javnemu interesu. Stroga formalnost je namreč osnovna značilnost javnih razpisov kot posebne vrste postopkov izbire, ki pa ni sama sebi namen, ampak je namenjena prav zagotavljanju preglednosti postopkov in enakega obravnavanja kandidatov.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - občinski odlok - zavrženje tožbe
Izpodbijani odlok je sprejel občinski svet v okviru normodajne funkcije po postopku in v obliki, predpisani za predpise. Glede na to sodišče v določbi 2. člena ZUS-1 nima podlage za presojo njegove zakonitosti.
Po 4. odstavku 5. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča tudi o zakonitosti aktov organov, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja. Odlok kot prostorski akt, sprejet na podlagi ZUreP-1, ureja določeno prostorsko ureditev (izgradnjo pločnika, avtobusnih postajališč in rekonstrukcijo regionalne ceste in v izpodbijanem delu določa ureditveno območje, na katerem je načrtovana prostorska ureditev ter navaja zemljišča oziroma dele zemljišč, ki jih ureditveno območje obsega. Vendar navedena ureditev po mnenju sodišča ne predstavlja ureditve posamičnega razmerja, pač pa splošno in abstraktno določbo.
odprava upravnega akta - vrnitev zadeve v ponovni postopek - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Odločba drugostopenjskega organa, s katero je bilo pritožbi tožnice ugodeno ter je bila prvostopenjska odločba odpravljena in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovni postopek in odločanje, ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.
ZASP člen 149, 162. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
nadzor nad zakonitostjo delovanja SAZAS - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V konkretnem primeru ne gre za odločitev v postopku nadzora, kar je razvidno tudi iz pravne podlage, ki je navedena v uvodnem delu poziva in še zlasti iz obrazložitve, v kateri je izrecno navedeno, da poziv ni sklep iz prvega odstavka 162.a člena ZASP, s katerim se nalaga odprava ugotovljenih kršitev ter da bo ta sklep lahko izdan šele potem, ko se bo tožeča stranka izjavila o ugotovitvah glede očitanih kršitev iz poziva.
ZNB člen 22, 22c, 22c/3. ZUP člen 9, 146, 194. ZZZDR člen 113.
obvezno cepljenje - opustitev cepljenja - strokovno mnenje komisije - seznanitev stranke s strokovnim mnenjem
Komisija za cepljenje se v svojem strokovnem mnenju ni opredelila do vseh tožničinih navedb v zvezi z zdravstvenim stanjem otroka, ki ima zdravstvene težave, zaradi katerih je tožnica tudi podala vlogo za opustitev cepljenja. Tako strokovno mnenje pa je v upravno pravnem smislu pomanjkljivo in ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke. Z vsebino strokovnega mnenja Komisije za cepljenje pa je tudi potrebno starše otroka še pred izdajo upravne odločbe seznaniti in jim omogočiti, da se o njem izjavijo.
V skladu z določbo 113. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izvršujeta roditeljsko pravico ter sta zakonita zastopnika oba starša otroka sporazumno, torej oče in mati mladoletnega otroka. Iz upravnih spisov pa ni razvidno, da bi bil s predmetnim upravnim postopkom seznanjen tudi oče mladoletnega otroka ter da mu bi bila kot roditelju in s tem zakonitemu zastopniku otroka dana možnost sodelovanja v upravnem postopku.
Na podlagi 48. člena CZ mora deklarant carinsko deklaracijo izpolniti tako, da vsebuje vse podatke, ki so potrebni glede na izbrani postopek in priložiti vse dokumente, ki so potrebni za izvedbo carinskega postopka. Tožnik je bil dolžan po izvedeni prodaji uvoženih licenčnih proizvodov prijaviti carinskemu organu dokončno carinsko vrednost ter od te vrednosti obračunati razliko uvoznih dajatev. Tožnik te vrednosti ni navedel, vrednosti licenčnin pa tudi naknadno ni javil carinskim organom in je tako ravnal v nasprotju z določbo 21. člena CZ.