ZMZ člen 55, 55/5. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2, 36/2.
tožba v upravnem sporu - predhodni preizkus tožbe - rok za vložitev tožbe - v posebnem zakonu določen rok - pravočasnost tožbe
Izpodbijani sklep se nanaša na izrečen ukrep omejitve gibanja tožniku kot prosilcu za mednarodno zaščito, zoper katerega je tožbo v upravnem sporu potrebno vložiti v treh dneh od vročitve izpodbijanega sklepa. Ta je bil tožniku osebno vročen dne 3. 10. 2011 (kot izhaja iz vročilnice, ki jo je lastnoročno podpisal tožnik, ki v postopku ni imel pooblaščenca). Zato je tožba, ki jo je tožnik vložil dne 7. 10. 2011 po pooblaščenki odvetnici in jo je sodišče prejelo 10. 10. 2011, vložena prepozno.
odpis davčnega dolga - upravni spor - uveljavljanje svoje pravice ali pravne koristi - zavrženje tožbe
Tožnik je pri upravnem organu podal vlogo za odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka, iz podatkov upravnega spisa pa izhaja, da je bilo njegovi prošnji glede na podano vlogo v celoti ugodeno. Ker po navedenem tožnik v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, je sodišče tožbo zavrglo.
Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 31.
odlagališče odpadkov - novo odlagališče - obstoječe odlagališče - okoljevarstveno soglasje - pogoji za izdajo okoljevarstvenega soglasja - načrtovanje odlagališča - prostorsko načrtovanje odlagališča - pojem načrtovanja - razlaga predpisa
Prvi odstavek 31. člena Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih govori res o načrtovanju odlagališča, tretji odstavek pa o prostorskem načrtovanju odlagališča, vendar navedeno po presoji sodišča pomeni, da se pojem „načrtovanje“ v navedeni Uredbi uporablja v prvem odstavku kot splošen pojem, ki pomeni tako projektiranje kot tudi prostorsko načrtovanje, saj je le v drugem odstavku pojem načrtovanja nadomeščen s pojmom projektiranje.
URS člen 15, 33, 35. Odlok o cestnoprometni ureditvi člen 33, 34, 35, 36. ZUS-1 člen 2.
izdaja dovolilnice - dovolilnica za prevoz območja za pešce z veljavnostjo izven dostavnega časa - poseg v ustavne pravice - varstvo ustavne pravice
Za varen in nemoten potek prometa na občinskih cestah so odgovorne občine, ki določijo prometno ureditev oziroma prometne omejitve, pri čemer so osebe s stalnim prebivališčem lahko po zakonu pozitivno diskriminirane v zvezi z omejitvami pri uporabi javne ceste.
Z omejitvijo prometa v smislu določil 33., 34., 35. in 36. člena Odloka o cestnoprometni ureditvi ne gre zgolj za način uresničevanja pravice do nemotenega uživanja lastnine in zasebnosti, ampak gre zaradi intenzivnosti omejevanja te pravice za poseg v to pravico, ki ga je treba presojati prek načela sorazmernosti. Tožena stranka, ker je zmotno štela, da ne gre za poseg v ustavno pravico tožnice, izpodbijane odločbe ni izdala ob upoštevanju in ustreznem varstvu omenjene ustavne pravice tožnice.
kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - stranka v postopku
V postopku so bila kršena pravila ZEN, saj tožniku kot lastniku stavbe, ki je funkcionalno povezana s stavbo, ki se je vpisala v register stavb, v postopku ni bilo omogočeno sodelovanje.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1, 36/1-3. Odlok o občinskih cestah v Občini Šentjur člen 45, 57, 57/1, 57/1-5.
ukrep komunalno-cestnega inšpektorja - odstranitev ovire - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločitev o pravici ali pravni koristi - zavrženje tožbe
Ne glede na to, da gre za traktor, ki je bil postavljen kot ovira na kategorizirano javno pot in je po izkazanih spisovnih podatkih last tožnice, z izdano odločbo ni bilo odločeno o tožničini pravici ali pravni koristi, glede na to, da je odločba izdana Krajevni skupnosti A., v okviru izvrševanja inšpekcijskega nadzora.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - enotni postopek mednarodne zaščite - tožbeni zahtevek - izrek odločbe - zatečen begunec
Po 34. členu ZMZ pristojni organ ugotavlja pogoje za priznanje mednarodne zaščite v enotnem oziroma sumarnem postopku, pri čemer najprej presoja pogoje za priznanje statusa begunca in šele, če ti niso izpolnjeni, pogoje za priznanje subsidiarne oblike zaščite.
V izreku izpodbijane odločbe ni bilo odločeno o posameznih zahtevkih, temveč v skladu z določilom 1. alinee 52. člena ZMZ o tožnikovi prošnji za mednarodno zaščito, vloženi skladno z določili 48. člena v povezavi s 119. členom ZMZ, ki ji je tožena stranka z izpodbijano odločbo ugodila.
Z določilom 69. člena ZMZ je zakonodajalec v pravni red RS uvedel institut zatečenih beguncev (beguncev sur place), ki se nanaša na spremenjene okoliščine, ki nastopijo naknadno, po tem ko je prosilec zapustil izvorno državo, in sicer te spremenjene okoliščine lahko nastopijo bodisi v izvorni državi ali pa gre za dogodke oziroma dejavnosti, pri katerih je sodeloval prosilec po zapustitvi izvorne države, ki bi lahko imele za prosilca ob vrnitvi takšne posledice, ki bi utemeljevale priznanje statusa begunca ali statusa subsidiarne zaščite, medtem ko je okoliščine, za katere tožnik napačno meni, da se nanašajo na pojem sur place, tožena stranka pri svoji odločitvi že upoštevala.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, ki jih je izdala družba, za katero prvostopenjski organ ugotavlja, da je „neplačujoči gospodarski subjekt“ oziroma tudi t. i. „missing trader“, glede spornih računov pa davčni organ ugotavlja, da navedena družba storitev, zaračunanih po navedenih računih, ni opravila in da so bili navedeni računi izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti.
ZASP člen 149, 162. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
nadzor nad zakonitostjo delovanja SAZAS - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V konkretnem primeru ne gre za odločitev v postopku nadzora, kar je razvidno tudi iz pravne podlage, ki je navedena v uvodnem delu poziva in še zlasti iz obrazložitve, v kateri je izrecno navedeno, da poziv ni sklep iz prvega odstavka 162.a člena ZASP, s katerim se nalaga odprava ugotovljenih kršitev ter da bo ta sklep lahko izdan šele potem, ko se bo tožeča stranka izjavila o ugotovitvah glede očitanih kršitev iz poziva.
Uredba o plačilih za ukrepe programa za razvoj podeželja za RS 2004 – 2006 za leto 2005 člen 13, 13/24. Uredba o plačilih za ukrepe programa razvoja podeželja 2004 – 2006 za leto 2006 člen 13, 13/29.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep Programa razvoja podeželja - kmetijsko okoljski ukrepi - obveznost izobraževanja - kršitev obveznosti - znižanje plačila - vračilo sredstev
Tožniku so bila plačila za leto 2005 znižana za 20 % iz razloga neopravljenih obveznosti izobraževanja. V sedmem odstavku poglavja B „Kršitve in sankcije pri ukrepih SKOP-a“ pa je določeno, da kolikor se kršitev pogojev v letu 2006 nanaša na ukrep SKOP-a, pri katerem je bila kršitev ugotovljena že v letu 2005, se zahtevek za ta ukrep zavrne in obveznost prekine, upravičenec pa mora vrniti že izplačana plačila za izvajanje ukrepa SKOP-a. Vendar pa sodišče ugotavlja, da so bila tožniku plačila za izvajanje ukrepov SKOP-a tudi za leto 2006 znižana za 20 %. To pomeni, da njegov zahtevek za leto 2006 ni bil zavrnjen, niti v odločbi o izplačilih za leto 2006 ni bila ugotovljena dvakratna zaporedna kršitev. Iz tega pa sledi, da v obravnavanem primeru upravni organ sankcij ni stopnjeval, kot je predvideno v citiranih določbah, temveč je z izpodbijano odločbo izrekel najstrožjo sankcijo.
trošarina - trošarinski dolg - prisilna izterjava - izbris družbe iz sodnega registra - aktivni družbenik - odgovornost aktivnega družbenika
Na podlagi 8. odstavka 442. člena ZFPPIPP je uveljavljena zakonska domneva (presumptio iuris), da gre za aktivnega družbenika v primeru, če ima družbenik sam ali skupaj z osebami, ki so z njim ožje povezane, več kot 25% glasovalnih pravic.
vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje - vračilo vlaganj - višina vračila - exceptio illegalis
Ob upoštevanju tako 6. člena ZVVJTO kot tudi 4. člena istega zakona, ki določa način izračuna vračila, je toženka s 4. členom Pravilnika o postopkih vračanja v javno telekomunikacijsko omrežje dejanskim končnim upravičencem na območju Občine Žužemberk presegla okvir, ki ji ga nalaga zakon. Toženka je namreč v tem členu določila delež 40%, ki ji pripada zaradi vlaganj njene pravne prednice, pri čemer zneska oziroma deleža vlaganj ni v ničemer izkazala. Sodišče je zato o utemeljenosti tožbe odločilo brez upoštevanja z zakonom neskladnih členov Pravilnika in ugotovilo, da toženka v ZVVJTO ni imela podlage za izračun zneska vračila, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, torej za zadržanje 40% sicer pravilno izračunanega zneska,ki pripada tožniku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - upravni spor - vložitev pritožbe zoper sodbo
Tožnik je za brezplačno pravno pomoč zaprosil v zvezi s pritožbami zoper sodbe, s katerimi so bile zavrnjene njegove tožbe zoper odločbe, s katerimi so bile zavrnjene njegove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, organ za BPP pa je pravilno ocenil, da tožnik z vloženimi pritožbami ne more uspeti in mu pravilno pojasnil, da je po prvem odstavku 73. člena ZUS-1 pritožba zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, dovoljena samo, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka in na tej podlagi spremenilo izpodbijani akt, ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena ZUS-1 (odločanje o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo).
carina - doplačilo dajatev - plačilo protidampinške dajatve - TARIC koda - nabava televizijskih aparatov - nabava DVD in CD aparatov
V obravnavani zadevi gre za naknadno preverjanje carinskih deklaracij po uradni dolžnosti po odobritvi prepustitve blaga v prost promet v smislu 78. člena CZS, katere namen je tudi pregled pravilne uvrstitve blaga v tarifno oznako KN in Taric kodo. Ugotovljeno je bilo, da je tožnik nepravilno uvrščal določene tehnične aparate v oznako Taric. S tem se je izognil dokazovanju njihovega porekla in s tem posledično dosegel neobračunavanje protidampingških dajatev.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - DDV - odbitek vstopnega DDV - fiktivni računi
V davčnem postopku ugotovljena dejstva prepričljivo utemeljujejo sklep, da storitve po spornih računih niso bile opravljene in da so računi fiktivni ter s tem neverodostojni ne le v formalnem, temveč tudi v vsebinskem pogledu. Račun kot podlaga za knjiženje odhodkov mora zadostiti načelu resničnosti: izkazovati mora nastanek, naravo in obseg poslovnega dogodka. Davčni organ je ob utemeljeni oceni računov kot vsebinsko neverodostojnih pravilno odločil, da se tožeči stranki na njihovi podlagi izkazani odhodki ne priznajo skladno s 3. odstavkom 11. člena ZDDPO-1 v zvezi s SRS 21. Ugotovitev, da storitev po prejetih računih niso opravile osebe, ki so račune izdale, pa je zadostna podlaga tudi za to, da se tožeči stranki odbitek vstopnega DDV na podlagi 40. člena ZDDV ne prizna.
V obravnavanem primeru gre za postopek naknadnega preverjanja deklaracij po 78. členu CZS po uradni dolžnosti. Navedeno pomeni, da carinski organi po odobritvi prepustitve blaga, deklaracije lahko ponovno pregledajo, kar pomeni, da preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo v točnost navedb v deklaraciji. Ta preverjanja se lahko izvajajo pri deklarantu, vseh osebah, ki so s poslovnega vidika neposredno ali posredno udeležene v navedenih operacijah in vseh drugih osebah, ki iz poslovnih razlogov razpolagajo s temi dokumenti in podatki.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev - sprejem ponudbe - pooblastilo za zastopanje
Ponudba, ki jo je prodajalka izročila upravni enoti, je opremljena s podatki iz drugega odstavka 20. člena ZKZ. V njej pa ni navedeno, da prodajalko v postopku prodaje zastopa pooblaščenec. Zato sta bila v skladu z 21. členom ZKZ prejemnika ponudbe svoji izjavi o sprejemu ponudbe dolžna poslati priporočeno prodajalki. Ker je sprejemnik ponudbe B. o sprejemu ponudbe s priporočeno pošiljko seznanil pooblaščenca prodajalke, je upravni organ napačno presodil, da je B. na predpisan način sporočil, da sprejema ponudbo.
ZZRZI člen 62, 75. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
zaposlovanje invalidov - kvotni sistem zaposlovanja invalidov - nagrada za preseganje kvote - vračilo nagrade - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, na katerih dejanskih okoliščinah temelji zaključek, da število zaposlenih invalidov ni zadostno in da zato tožeča stranka kvote ne presega. Ob prebiranju odločbe je mogoče zgolj domnevati, da nekateri zaposleni, ki so prijavljeni v zavarovanje kot invalidi, ne izpolnjujejo predpisanih pogojev za status invalida po ZZRIZ. Nekaj več podatkov v tem pogledu vsebuje odgovor na tožbo, vendar tudi iz slednjega ni razvidno, kateri so ti zaposleni in zakaj pogojev ne izpolnjujejo. Iz odločbe torej ni razvidna dejanska podlaga za odločitev, posledično pa ni mogoče preizkusiti pravilnosti narejenega zaključka o dejanskem stanju in pravilnosti izpodbijane odločitve, kar pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
Iz razpisa jasno izhaja, da se bodo v razpisnem postopku obravnavale samo pravočasne in popolne vloge ter da nepopolne vloge ne bodo uvrščene v izbirni postopek. Zato tožena stranka ni imela podlage, da bi tožečo stranko pozivala, naj vlogo dopolni z ustreznimi dokazili. Prav tako ne drži tožbena trditev, da formalistično obravnavanje vlog nasprotuje javnemu interesu. Stroga formalnost je namreč osnovna značilnost javnih razpisov kot posebne vrste postopkov izbire, ki pa ni sama sebi namen, ampak je namenjena prav zagotavljanju preglednosti postopkov in enakega obravnavanja kandidatov.