pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek - kritičen odnos
Po določbi 108. člena ZIKS-1 direktor zavoda odločitev o pogojnem odpustu sprejme na podlagi prostega preudarka. Če je upravni organ pooblaščen za odločanje po prostem preudarku, je obseg sodne kontrole v upravnem sporu opredeljen v z določbo tretjega odstavka 40. člena ZUS-1. Na podlagi te določbe sodišče preveri zgolj to, da je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen.
Predčasen odpust prestajanja kazni ni pravica obsojenca. To je privilegij, ki ga je lahko deležen tisti obsojenec, ki s svojim vedenjem med prestajanjem kazni v zavodu pokaže, da je pripravljen spremeniti in urediti svoje življenje tako, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal. Med te pa sodi vsekakor tudi kritičen odnos do storjenega kaznivega dejanja in (tudi) odvisnosti od alkohola.
ZMZ-1 člen 78, 78/1, 78/1-3, 78/2. ZUP člen 9, 9/1. - člen 23, 23/1.
mednarodna zaščita - pravice prosilcev za mednarodno zaščito - nastanitev na zasebnem naslovu - finančna pomoč - zahtevek prosilca - načelo zaslišanja strank
Pravica do materialnih pogojev za sprejem pod določenimi pogoji pripada prosilcu, dokler mu je kot prosilcu dovoljeno ostati na ozemlju države članice oziroma to pravico uveljavljati (načeloma) pridobi z vložitvijo prošnje in traja do izvršljivosti odločitve pirstojnega organa o prošnji. Drugo vprašanje pa je, do kdaj prošnjo za finančno pomoč za nastanitev na zasebnem naslovu lahko oziroma kdaj jo mora uveljavljati, da ni prepozno. Nesporno je, da zakonodajalec ni predpisal, da lahko upravičenec do finančne pomoči vlogo za njeno odobritev poda samo dokler še ima status prosilca.
Prosilec ne sme biti "niti za začasno obdobje" po vložitvi prošnje izključen iz zaščite minimalnih standardov za sprejem. Zato v obravnavani zadevi ne more biti odločilno zgolj to, da tožnik ob podaji prošnje za finančno pomoč ni bil več prosilec, kar sicer med strankama ni sporno, ampak je bistveno, ali se je njegova prošnja za finančno pomoč, če je bila podana v razumnem časovnem okviru po ponovni odobritvi oziroma podaljšanju dovoljenja za bivanje na zasebnem naslovu nanašala na obdobje, ko je imel status prosilca za mednarodno zaščito in je v tistem obdobju izpolnjeval pogoje za pravico iz 3. alineje 1. odstavka 78. člena ZMZ-1.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - samoprijava - davčna napoved na podlagi samoprijave
Zakon opredeljuje končni rok, do katerega je davčna napoved na podlagi samoprijave lahko vložena, ne postavlja pa omejitev glede dejstev, ki jih zavezanec v njej lahko navaja. Tako iz samega besedila zakona ni videti prepričljivega razloga, da se "davčna napoved" iz 63. člena ZDavP-2 razlikuje od "davčne napovedi" iz 61. člena ZDavP-2, ki splošno določa vsebino davčne napovedi.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - samoprijava - davčna napoved na podlagi samoprijave
Iz samega besedila zakona ni videti prepričljivega razloga, da se "davčna napoved" iz 63. člena ZDavP-2 razlikuje od "davčne napovedi" iz 61. člena ZDavP-2, ki na splošno določa vsebino davčne napovedi.
denacionalizacija - sklep o popravi pomote - višina odškodnine
Toženka bi morala, ne glede na sklepe o popravi pomote, upoštevati vsebinsko, materialno odločitev odločb in izvedeniško mnenje, da bi ugotovila, v kolikšnem delu so bili denacionalizacijski upravičenci poplačani z odškodnino.
dohodnina - samoprijava - napačna uporaba materialnega prava
Namen samoprijave, kot izhaja iz obrazložitve predloga zakona, je v tem, da se davčne zavezance spodbudi k samoiniciativni sanaciji zamude roka za oddajo davčne napovedi oziroma k odpravi kasneje ugotovljenih nepravilnosti v sicer pravočasno vloženi davčni napovedi. Iz obrazložitve predloga zakona ne izhaja, da bi zakonodajalec imel namen davčnega zavezanca, ki vloži samoprijavo, podvreči drugačnim pravilom ugotavljanja davčne osnove. Če bi zakonodajalec ob tem, ko je uredil možnost vlaganja davčne napovedi za odmero dohodnine na podlagi samoprijave želel uvesti tudi kriterij pravočasnosti davčne napovedi kot dodatni kriterij razlikovanja med davčnimi zavezanci pri izračunu njihove davčne osnove za odmero dohodnine, bi skladno z načelom jasnosti in določnosti predpisov navedeno v zakonu eksplicitno in jasno tudi navedel, kar pa iz določbe 63. člena ZDvaP-2 po presoji sodišča ne izhaja
ZRRD člen 15, 15/4. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (2011) člen 3, 28, 177.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila in kriteriji javnega razpisa - izbirni postopek - ugovorni razlog - način izračuna
Sodišče ugotavlja, da se omejitve (prva, da izračunani znesek ne presega 38.000,00 EUR in druga, da izračunani znesek ni večji od zaprošenih sredstev) lahko upoštevajo šele po tem, ko je faktor f že izračunan in ne prej. Tako razlago podpira tudi struktura točke 6.3. Javnega razpisa, saj je formula določena, preden so navedene omejitve, ki jih je Agencija dolžna upoštevati pri določitvi sofinanciranega zneska.
Javni razpis določa konkretno formulo za izračun faktorja f, ki jo je dolžna toženka pri odločanju upoštevati, saj pomeni določitev pravil izbora. Njena ocena, da je njen izračun "optimalen", ob tem da je v nasprotju s pravili izbora, ne opravičuje uporabe drugačnega pravila.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - poseg v varovalni pas občinske ceste - soglasje za poseg v varovalni pas - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta
Obveščanje in oglaševanje ob državni cesti ureja določba 78. člena ZCes-1, ki v tretjem odstavku določa, da se objekti za obveščanje in oglaševanje ob državnih cestah v naselju lahko postavljajo le izven preglednega polja, pregledne berme, preglednostnega prostora in območja vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne signalizacije. V petem odstavku tega člena je določeno, da soglasje za postavitev objektov iz drugega in tretjega odstavka tega člena, katerih gradnja je predvidena v območju državne ceste, izda Direkcija za ifrastrukturo na podlagi predloženega elaborata za postavitev objekta za obveščanje in oglaševanje, razen v primeru obvestila, namenjenega izboljšanju prometne varnosti, katerega postavitev se odredi z delovnim nalogom direkcije.
ZTuj-2 člen 68. ZMZ-1 člen 84, 84/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2.
omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - Dublinska uredba III - nesodelovanje v postopku - nevarnost pobega
Iz tožnikovih izpovedb izhaja, da je tožnik postopek na Madžarskem zapustil predčasno. Razloga, ki ju navaja za svoje ravnanje (strah pred izročitvijo Avstriji in posledično izvorni državi ter da na Madžarskem ni videl izgledov za prihodnost), pa kažejo na to, da v postopku ni bil pripravljen sodelovati in spoštovati odločitev pristojnih organov. Sodišče sklepa, da si tožnik v Avstrijo sicer želi, vendar tja ne želi biti izročen po uradni poti, in da je zato Italijo, kjer je bil v „dublinskem postopku“ - torej v postopku predaje odgovorni državi članici, ki je po njegovem razumevanju v tem primeru Avstrija, zapustil sam, to je pred zaključkom „dublinskega postopka“, in se tako enako kot pred tem že na Madžarskem izognil uradni predaji Avstriji. Nesodelovanje v postopkih mednarodne zaščite, kot ga je po opisanem izkazal tožnik v postopkih na Madžarskem in v Italiji, po presoji sodišča kaže na to, da se tožnik s svojim ravnanjem očitno izogiba temu, da bi bil prisilno vrnjen (deportiran) v izvorno državo.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se skladno s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilnih naslovov, v obravnavanem primeru odločb o odmeri prispevkov za socialno varnost, zoper katere so stranki zagotovljena pravna sredstva skladno z določbami ZDavP-2 in nato sodno varstvo v upravnem sporu. Iz istega razloga tožnik ugovorov, s katerimi uveljavlja nezakonitost odmernih odločb tudi ne more z uspehom uveljavljati v upravnem sporu, katerega predmet je presoja pravilnosti in nezakonitosti sklepa o davčni izvršbi.
ZBPP člen 13, 14. ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-2, 12, 12/1, 12/1-8. ZZZDR člen 123. ZDoh-2 člen 18, 18/1, 18/1-3. ZSVarPre člen 8, 23.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženjsko stanje prosilca - otroški dodatek - vračilo davka - kmetijska subvencija - občasni neperiodični dohodki
Pri uveljavljanju pravice do BPP se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo osebe, določene z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (torej ZUPJS), njihov dohodek in premoženje. Skladno z 8. točko prvega odstavka 12. člena tega zakona se upošteva tudi otroški dodatek brez dodatka za enostarševsko družino in brez dodatka za otroka, ki ni vključen v vrtec, zmanjšan za 20% višine otroškega dodatka za prvega otroka iz prvega dohodkovnega razreda.
Skladno s 3. točko prvega odstavka 18. člena ZDoh-2 je dohodek tudi dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, po 70. členu ZDoh-2 pa med ta dohodek spadajo tudi drugi dohodki, ki so plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Ker so pri ugotavljanju premoženjskega pogoja relevantni vsi dohodki in prejemki, ki so obdavčljivi po ZDoh-2, je posledično tudi vračilo preveč plačanega davka prejemek, ki se v obravnavanem primeru upošteva pri ugotavljanju dohodka prosilca. Tako subvencijo kot tudi vračilo davka je tožena stranka pravilno obravnavala kot občasna, neperiodična dohodka v smislu 23. člena ZSVarPre.
status rezidenta - ugotavljanje rezidentskega statusa - uradno prijavljeno stalno prebivališče
V skladu z določbo 6. člena ZDoh-2 je zavezanec rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu, če v tem času izpolnjuje katerega od pogojev, ki so v tem členu taksativno navedeni, med katerimi je na prvem mestu naveden pogoj, da ima oseba uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Da pa je imela tožnica v spornem obdobju uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, v zadevi ni sporno.
Samoprijava je posebna pravna možnost, ki jo zakon nudi davčnemu zavezancu, ki davčne napovedi ni oddal pravočasno. Gre za poseben institut, ki predstavlja odstop od splošnih pravil o pravočasnosti vlog, zato v zvezi s tem institutom niso uporabljive zakonske določbe o rokih in procesnih omejitvah, ki se nanašajo na pravočasno vložene vloge. Namen samoprijave, kot izhaja iz obrazložitve predloga zakona, je v tem, da se davčne zavezance spodbudi k samoiniciativni sanaciji zamude roka za oddajo davčne napovedi oziroma k odpravi kasneje ugotovljenih nepravilnosti v sicer pravočasno vloženi davčni napovedi. Iz obrazložitve predloga zakona ne izhaja, da bi zakonodajalec imel namen davčnega zavezanca, ki vloži samoprijavo, podvreči drugačnim pravilom ugotavljanja davčne osnove. Če bi torej zakonodajalec ob tem, ko je uredil možnost vlaganja davčne napovedi za odmero dohodnine na podlagi samoprijave, želel uvesti tudi kriterij pravočasnosti vložitve davčne napovedi kot dodatni kriterij razlikovanja med davčnimi zavezanci pri izračunu njihove davčne osnove za odmero dohodnine, bi bilo to skladno z načelom jasnosti in določnosti predpisov ter zakonitosti na področju davkov v zakonu izrecno, jasno in nedvoumno določeno. Vendar pa navedeno v zakonu ni določeno in iz zakona ne izhaja.
ZDen člen 3, 3-19, 14, 25, 44, 66, 66/1, 88, 88/2. ZPPVS člen 6, 6/3, 7, 7/1. ZUP člen 10, 237, 237/2, 237/2-7. SPZ člen 65, 65/1. ZUS-1 člen 1, 2.
denacionalizacija - odškodnina v obveznicah - kulturni spomenik - cerkev - avtonomija - kanonsko pravo - ocena vrednosti premoženja - pravni interes
Lastnost pravne osebe posameznim sestavnim delom cerkve daje tudi cerkveno avtonomno pravo, tj. kanonsko pravo. Pravni red RS priznava katoliški cerkvi in institucijam znotraj nje avtonomijo, da svobodno odloča o tem, kateri izmed njih bo podeljena pravna osebnost in kateri ne.
Pri oceni, ali gre za novo stvar ali ne, gre za pravno vprašanje, zaradi česar že iz tega razloga druga tožnica nima prav, da upravni organ glede na v postopku izdelano cenitveno poročilo izvedenca ne bi mogel brez postavitve dodatnega izvedenca in torej dodatnega strokovnega mnenja, ovreči njegovih ugotovitev.
Vsak solastnik nepremičnine je v obsegu svojega idealnega deleža lastnik na celotni nepremičnini. Razdeljena je le lastninska pravica na nerazdeljeni stvari; stvar sama ni razdeljena. To pa v obravnavanem primeru pomeni, da je s takim načinom vračila upravni organ vrnil tudi del/e parcele, ki dejansko ni bila podržavljena.
Metodologije in podzakonski predpisi, ki jih za ugotavljanje vrednosti določa ZDen, ne omogočajo vračanja premoženja po njegovi polni (prometni ali celo tržni) vrednosti in so kompromis med željami ter dejansko zmožnostjo države.
ZJC člen 68. ZCes-1 člen 78, 78/5, 118, 118/1, 118/1-6.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje pristojnega organa - za odločanje relevanten predpis
Da tožniku soglasje iz 78. člena ZCes-1 ni bilo izdano, med strankama postopka ni sporno. Prav tako ni sporno, da sta bila sporna objekta postavljena v letu 2008, to je pred uveljavitvijo ZCes-1, ki je začel veljati 1. 4. 2011, uporablja pa se od 1. 7. 2011. Pred tem je pogoje za postavitev objektov za oglaševanje ob državnih cestah urejal ZJC, in sicer v 68. členu. Inšpekcijski organ je tudi po mnenju sodišča pravilno postopal po določbah sedaj veljavnega ZCes-1. Z dnem uveljavitve ZCes-1 je namreč prenehal veljati ZJC1. Novi zakon v prehodnih določbah ne določa drugačnega režima za objekte, postavljene pred 1. 4. 2011, zato tudi zanje velja nova ureditev, s katero je bilo izdajanje soglasij za oglaševalske objekte, ki stojijo ob državnih cestah znotraj naselij, preneseno z občine na državo. To posledično pomeni, da bi tožnik za sporna objekta moral pridobiti soglasje Direkcije za infrastrukturo, kot to določa peti odstavek 78. člena ZCes-1.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno (ne)priznani odhodki - navidezna (simulirana) pogodba - agencijska pogodba
Volja strank v danem primeru je bila resnična, želeli sta, da posel nastane le navidezno. Stranki se tudi strinjata glede navideznosti posla. Takšni navidezni posli pa so tudi po presoji sodišča v vsakem v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja. Odhodki, ki so ob navideznosti pravnih poslov nastali za neopravljene storitve, pa ne morejo šteti niti za davčno upoštevne odhodke pri odmeri DDPO. Odhodki, nastali iz navideznega pravnega posla pa niso davčno priznani zato, ker takšen posel ne učinkuje, in ne zato, ker bi šlo za poslovno nepotrebne odhodke.
Objektivna okoliščina, ki kaže na navideznost posla je oblika računov, različni datumi v pogodbah in uporaba različnih terminov v pogodbah. Tožnik je davčnemu organu predložil le pogodbe in račune in ni predložil nobenega dokaza, da so bile te agencijske storitve za tožnika dejansko opravljene.
Na pravilnost izpodbijane odločitve sama ugotovitev ali gre za navidezne pogodbe in navidezne račune ali ne, ne vpliva. Za odločitev je relevantno dejstvo, da tožnik z verodostojnimi listinami ni izkazal, da so bile obravnavane agencijske storitve za tožnika v tujini dejansko opravljene. Kot to navaja tudi pritožbeni organ je bil tudi po presoji sodišča v obravnavani zadevi temelji razlog za nepriznavanje tožnikovih odhodkov, da vsebino storitev, ki so bile izkazane po prejetih računih in izkazanih stroškov oziroma odhodkov ni bilo mogoče nedvoumno prepoznati in preizkusiti, tožnik pa drugega ni uspel dokazati v postopku, zato davčni organ tožniku obravnavanih odhodkov iz naslova računov, prejetih na podlagi sklenjenih agencijskih pogodb za zastopniške storitve na tujih trgih na podlagi določbe 12. člena ZDDPO-2 pravilno ni priznal.
V obravnavani zadevi je tožnik vložil vlogo za odpis dolga iz naslova izrečene globe za storjen prekršek (prekrškovne terjatve). Prvostopenjski in drugostopenjski organ se pravilno sklicujeta na drugi odstavek 110. člena ZDavP-2, ki določa, da se 101., 102. in 103. člen tega zakona, ki urejajo odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje davka za fizične osebe, ne uporabljajo za izrečene globe in stroške postopka o prekršku ter druge denarne nedavčne obveznosti, razen če zakon določa drugače. Posledično je pravilen zaključek finančnega organa, da tožnikove vloge za odpis dolga iz naslova izrečene globe, nastale v skladu z ZP-1, ni mogoče obravnavati. Zato je finančni organ tožnikovo vlogo pravilno zavrgel na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pomanjkljiva vloga - odprava pomanjkljivosti v določenem roku - zavrženje vloge
Ker tožnik v roku, ki mu ga je organ določil, pomanjkljivosti vloge ni odpravil, je organ imel podlago, da v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP vlogo tožnika zavrže.
obnova postopka - priznanje lastnosti stranke - zavrženje predloga za obnovo postopka
Tožnik ni upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo postopka, zato je davčni organ pravilno postopal in njegov predlog na pravni podlagi drugega odstavka 267. člena ZUP zavrgel. Tožnikovi očitki, da ne bi smel vsebinsko odločiti o zadevi, dokler ni odločil o vstopu stranke v postopek, niso pravilni. V zadevi obnove davčni organ ni vsebinsko odločal, saj je tožnikov predlog za obnovo postopka zavrgel v postopku predhodnega preizkusa po 267. členu ZUP. Obnova postopka je samostojen institut po ZUP in se o njej odloča neodvisno od drugih institutov, torej tudi neodvisno od zahteve za vstop v postopek, saj se razlogi za obnovo presojajo samostojno.
Ttoženka ni prepričljivo pojasnila, da je pravila izbora upoštevala na način, kot jih določa Javni razpis. Trditev, da faktor f v razpisu zagotavlja optimalno delitev vseh razpoložljivih sredstev Javnega razpisa, torej da je to njegov namen, bi toženka lahko uresničila le na način, ki bi bil v skladu s pravili izbora določenimi v Javnem razpisu. Javni razpis določa konkretno formulo za izračun faktorja f, ki jo je dolžna toženka pri odločanju upoštevati, saj pomeni določitev pravil izbora. Njena ocena, da je njen izračun "optimalen", ob tem da je v nasprotju s pravili izbora, ne opravičuje uporabe drugačnega pravila. Presoja smotrnosti kriterijev je v pristojnosti toženke. Dolžna pa je tudi zagotoviti transparentnost izbora in enakopravnost prijaviteljev ter v ta namen v Javnem razpisu predvideti kriterije in način izračuna že v fazi formuliranja javnega razpisa, saj jo bo ta v postopku odločanja v celoti zavezoval.