ZDen člen 3, 3-19, 14, 25, 44, 66, 66/1, 88, 88/2. ZPPVS člen 6, 6/3, 7, 7/1. ZUP člen 10, 237, 237/2, 237/2-7. SPZ člen 65, 65/1. ZUS-1 člen 1, 2.
denacionalizacija - odškodnina v obveznicah - kulturni spomenik - cerkev - avtonomija - kanonsko pravo - ocena vrednosti premoženja - pravni interes
Lastnost pravne osebe posameznim sestavnim delom cerkve daje tudi cerkveno avtonomno pravo, tj. kanonsko pravo. Pravni red RS priznava katoliški cerkvi in institucijam znotraj nje avtonomijo, da svobodno odloča o tem, kateri izmed njih bo podeljena pravna osebnost in kateri ne.
Pri oceni, ali gre za novo stvar ali ne, gre za pravno vprašanje, zaradi česar že iz tega razloga druga tožnica nima prav, da upravni organ glede na v postopku izdelano cenitveno poročilo izvedenca ne bi mogel brez postavitve dodatnega izvedenca in torej dodatnega strokovnega mnenja, ovreči njegovih ugotovitev.
Vsak solastnik nepremičnine je v obsegu svojega idealnega deleža lastnik na celotni nepremičnini. Razdeljena je le lastninska pravica na nerazdeljeni stvari; stvar sama ni razdeljena. To pa v obravnavanem primeru pomeni, da je s takim načinom vračila upravni organ vrnil tudi del/e parcele, ki dejansko ni bila podržavljena.
Metodologije in podzakonski predpisi, ki jih za ugotavljanje vrednosti določa ZDen, ne omogočajo vračanja premoženja po njegovi polni (prometni ali celo tržni) vrednosti in so kompromis med željami ter dejansko zmožnostjo države.
V obravnavani zadevi je tožnik vložil vlogo za odpis dolga iz naslova izrečene globe za storjen prekršek (prekrškovne terjatve). Prvostopenjski in drugostopenjski organ se pravilno sklicujeta na drugi odstavek 110. člena ZDavP-2, ki določa, da se 101., 102. in 103. člen tega zakona, ki urejajo odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje davka za fizične osebe, ne uporabljajo za izrečene globe in stroške postopka o prekršku ter druge denarne nedavčne obveznosti, razen če zakon določa drugače. Posledično je pravilen zaključek finančnega organa, da tožnikove vloge za odpis dolga iz naslova izrečene globe, nastale v skladu z ZP-1, ni mogoče obravnavati. Zato je finančni organ tožnikovo vlogo pravilno zavrgel na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
tožba v upravnem sporu - umik tožbe - ustavitev postopka
ZUS-1 v 34. členu določa, da lahko tožnik umakne tožbo brez privolitve toženca do pravnomočne odločbe. Če se tožba umakne, sodišče postopek s sklepom ustavi.
ZMZ člen 21, 21/1, 21/2, 21/3, 22, 22/1, 22/2, 23, 23-8, 23-9. ZUP člen 9, 9/1.
mednarodna zaščita - splošna verodostojnost prosilca - načelo zaslišanja stranke v postopku - dokazno breme - delitev dokaznega bremena - informacije o izvorni državi - prosilec iz Afganistana
Splošna verodostojnost ni enaka pogoju iz 3. alineje 3. odstavka 21. člena ZMZ, ki zahteva, da so prosilčeve izjave skladne in verjetne ter da ne nasprotujejo specifičnim in splošnim informacijam, povezanimi z njegovim primerom. V okviru ugotavljanja splošne verodostojnosti gre za ugotavljanje okoliščin, na podlagi katerih je mogoča opredelitev, ali je prosilec oseba, ki ji je mogoče verjeti. Pogoj iz 3. alineje 3. odstavka 21. člena ZMZ je treba razumeti ožje, in sicer, da se nanaša na tiste prosilčeve izjave v zvezi z okoliščinami, pomembnimi z vidika njegovega primera, ki so preverljive na podlagi specifičnih in splošnih informacij o izvorni državi (2. odstavek 22. člena v zvezi z 8. in 9. alinejo 23. člena ZMZ), to pa so okoliščine, ki se nanašajo na razloge, zaradi katerih prosilec vlaga prošnjo, oziroma gre za okoliščine, ki predstavljajo oviro za njegovo vrnitev v izvorno državo.
Tožena stranka tožniku pred izdajo odločbe ni dala možnosti, da bi se izjasnil o okoliščinah, ki jih je tožena stranka štela za protislovne ali malo verjetne, čeprav je prav na njih oprla svojo odločbo. V postopku do izdaje izpodbijanega akta bi morala dati tožniku možnost, da se izjasni o tem, zakaj so bile nekatere njegove izjave na osebnem razgovoru drugačne kot pri podaji prošnje, kot tudi do tistih okoliščin, ki jih je tožena stranka ocenila kot malo verjetne.
mednarodna zaščita - priznanje statusa begunca - zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljene - varna izvorna država
Republika Kosovo je z Odlokom o določitvi seznama varnih izvornih držav razglašena za varno izvorno državo. Spora ni o tem, da je tožnik državljan Kosova, kar pomeni, da je kriterij iz 1. alinee prvega odstavka 62. člena ZMZ-1 v konkretnem primeru izpolnjen. Izpolnjen pa je tudi kriterij iz 2. alinee navedene določbe, saj iz spisov ni razvidno, da bi tožnik izkazal takšne razloge, iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, da Republika Kosovo zanj ni varna izvorna država. Ravno nasprotno: na osebnem razgovoru je povedal, da so policisti obravnavali incident, ki ga opisuje v prošnji in na osebnem razgovoru, in da so mu obljubili svoje posredovanje. Na ustrezne varnostne razmere pa nenazadnje, kot prav tako pravilno ugotavlja že pristojni organ, kaže tudi zaporna kazen, ki je bila po tožnikovih navedbah izrečena in ki jo prestaja njegov domnevni napadalec.
ZVO-1 člen 20, 20/1, 20/5, 20/7. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 19, 19/6, 26, 39, 39/3,.
odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - določitev deležev za prevzemanje odpadne embalaže - načelo zakonitosti - pravna podlaga
Tožnikova obveznost prevzemanja odpadne embalaže ne izhaja iz ZVO-1, niti iz Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ali Sklepa o določitvi deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2016, zato je izpodbijana odločba, ki mu nalaga prevzem odpadne embalaže na tej materialnopravni podlagi, nezakonita. Oblastveni posamični akt, ki tožniku nalaga obveznost prevzemanja odpadne embalaže, je namreč okoljevarstveno dovoljenje.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - izrek inšpekcijskega ukrepa - pravnomočno ugotovljen poseg v prostor - izpodbijanje pravnomočne ugotovitve
Tožnika v tem postopku ne glede obsega nedovoljene gradnje, ne glede izmer posameznega objekta, ne glede ugotovljene namembnosti obravnavanih objektov, ne moreta zatrjevati drugačnega dejanskega stanja, kot izhaja iz izreka inšpekcijske odločbe.
Upravna organa sta pravilno pojasnila, zakaj ne gre za gradnjo, izvedeno znotraj gradbene parcele objekta na naslovu A., za gradnjo katerega je pravna prednica tožnikov (na podlagi Sanacijskega PUP) pridobila gradbeno dovoljenje (zato tudi ni utemeljeno sklicevanje na Lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da del parcele 402/13 predstavlja del stavbnega zemljišča objekta na naslovu A.), in da gradnja po pravnomočnem gradbenem dovoljenju z dne 15. 2. 2002 ni bila izvedena, zato gre za nedovoljeno gradnjo, kar ne nazadnje izhaja tudi iz navedene pravnomočne inšpekcijske odločbe.
Če je objekt zgrajen na način, ki ne dopušča uskladitve s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja, ne gre več za (zgolj) neskladno gradnjo. Če je stanje iz gradbenega dovoljenja mogoče vzpostaviti le s predhodno odstranitvijo celotnega objekta, pride do položaja, kot bi šlo za izvršitev ukrepa, ki ga gradbeni inšpektor izreče po 152. členu ZGO-1 v primeru nelegalne gradnje. Tak objekt je zato treba obravnavati kot nelegalno zgrajen objekt.
gradbeno dovoljenje - pravica graditi - sklicevanje sodišča na razloge tožene stranke
Sodišče v celoti sprejema utemeljitev izpodbijane odločbe, da tožnika v tem postopku ne moreta uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na postopek sprejemanja prostorskega akta oziroma na postopek ustanovitve služnosti v javno korist, da je investitor pravico graditi izkazal v skladu z zakonom, da je obravnavana gradnja tudi v skladu s prostorskim načrtom ter da tožnika zahteve za izločitev poimensko določenih uradnih oseb niti nista vložila.
ZRRD člen 15, 15/4. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 28, 28/1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - ugovorni razlog
Iz 15. člena ZRRD že na podlagi jezikovne razlage jasno in nedvoumno izhaja, da se lahko ugovor vloži samo zaradi kršitve postopka izbire ali očitne napake (in ne zaradi morebitnih drugih razlogov). Ugovorne razloge tako omejuje že ZRRD v 15. členu. Temu sledi tudi Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti.
Presoja primernosti oziroma ustreznosti posameznega pogoja in merila javnega razpisa ne more biti predmet sodne presoje. Prav tako se sodišče v okviru sodnega preizkusa ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev ter v pogoje, kriterije in merila za ocenjevanje prijav.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ničnost odločbe - ničnostni razlog - odločba, ki je ni mogoče izvršiti - kot posledica nedovoljenega dejanja izdana odločba
Zakonski razlogi za ničnost odločbe odražajo naravo instituta ničnosti kot izrednega pravnega sredstva, ki je namenjeno sanaciji najtežjih pomanjkljivostih odločbe – torej pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče sanirati z drugimi pravnimi sredstvi oziroma pomanjkljivosti. Na zunaj ima lahko nična odločba videz dokončne in pravnomočne odločbe, vendar dejansko nikoli ne more postati dokončna in pravnomočna, ker vsebuje tako napako, ki je z nobenim pravnim sredstvom, niti s potekom časa, ni mogoče popraviti. To pa ne pomeni, da je institut ničnosti namenjen sanaciji pomanjkljivosti odločbe, ki bi jo lahko stranka dosegla z uporabo drugih pravnih sredstev, pa tega iz kateregakoli razloga ni storila, temveč nasprotno: ker institut ničnosti izključuje institut pravnomočnosti, ki je eden od temeljev pravne varnosti in zaupanja v pravo, ga je treba uporabljati restriktivno oziroma strogo v okviru zakonsko določenih razlogov.
gradbeno dovoljenje - vloga za izdajo gradbenega dovoljenja - vsebina zahteve - podatki iz pgd
Če se ime, s katerim investitor poimenuje predlagano gradnjo v tekstualnem delu vloge, ne sklada z grafičnim delom, je pri odločanju o vsebini zahteve potrebno izhajati iz grafičnega dela vloge, ki opredeljuje to vsebino.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - mediacija - soglasje za mediacijo
Prosilec za brezplačno pravno pomoč je dolžan dati soglasje za mediacijo, če da soglasje tudi nasprotna stranka in je dolžan v postopku mediacije tudi sodelovati, razen če mediacija ni primerna.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4, 84/2. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - vpis v schengenski informacijski sistem - začasna odredba - zavrženje začasne odredbe
Pri Schengenskem informacijskem sistemu (SIS II) gre za organizirano in urejeno zbiranje podatkov z namenom zagotavljanja varnosti na ozemljih držav članic EU v zvezi z državljani tretjih držav ter je upravni organ tudi po presoji sodišča iz SIS II posredovane podatke, ki so se nanašali na tožnika, mogel šteti za verodostojne in take, da imajo zadostno dokazno vrednost, da je nanje mogel opreti odločitev o odreditvi ukrepa omejitve gibanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred vložitvijo prošnje nastali stroški
Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči dne 13. 10. 2017, zato mu brezplačne pravne pomoči za zastopanje na naroku dne 11. 10. 2017 ni mogoče odobriti, saj gre za dejanje, ki je bilo opravljeno pred vložitvijo prošnje. Na tem naroku je bila zadeva, za katero tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zaključena, zato tožnik nadaljnje brezplačne pravne pomoči za postopek na prvi stopnji ne potrebuje.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - poseg v varovani pas občinske ceste
Zakon o cestah v prvem odstavku 19. člena med drugim določa, da morajo lastniki zemljišč ob javni cesti dopustiti vse posege, ki so nujno potrebni za nemoteno uporabo ceste, zlasti gradnjo objektov in naprav za odvodnjavanje cestišča in cestnega telesa. Na podlagi 8. alineje 3. točke drugega odstavka 5. člena citiranega zakona je prepovedano na cestnem svetu javne ceste ovirati odtekanje vode. V 3. alineji 3. točke drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah pa je določeno, da je na cestnem svetu javne ceste prepovedano postavljati ograje, stebričke, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati les, opeko, zemljo, drug material ali predmete. Prvostopenjski organ je na podlagi inšpekcijskih pregledov ugotovil, da je tožnik na cestno telo občinske ceste postavil ovire in sicer betonske robnike in železne stebričke in da nasprotuje urejanju bankin zaradi izvedbe odvodnjavanja cestišča. Torej so v konkretnem primeru nastopile vse pravno relevantne okoliščine, na podlagi katerih je prvostopenjski organ izdal izpodbijano odločbo.
služnost - ustanovitev služnosti v javno korist - javna korist - električni daljnovod
Primerjava EZ-1 in ZUreP-1 pokaže, da EZ-1 za uvedbo postopka omejitve lastninske pravice določa druge pogoje, kar se odraža tudi v obliki pravnega akta, s katerim se uvede postopek, to je sklep in ne odločba. Po ZUreP-1 mora biti namreč že za uvedbo postopka ugotovljen obstoj javne koristi, EZ-1 pa uvedbo postopka veže izključno na pogoj popolne zahteve za omejitev lastninske pravice. Zato je treba opraviti le preverjanje formalne popolnosti vloge, ne pa ugotavljati njene vsebinske utemeljenosti glede obstoja javne koristi kot materialnopravnega pogoja za razlastitev.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - družinski člani - zamolčanje podatkov
Po izdaji odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči je tožena stranka po uradni dolžnosti opravila poizvedbe o upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči, pri čemer je iz podatkov iz uradnih evidenc ugotovila, da tožnik v prošnji kot družinskega člana ni navedel izvenzakonske partnerice, kar pa bi vplivalo na ugotovitev izpolnjevanja materialnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči. Zunajzakonska partnerica je namreč lastnica nepremičnin, katerih vrednost presega zakonsko določen cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči. S tem, ko je prosilec zamolčal navedeni podatek, je torej v skladu z določbo 43. člena ZBPP šteti, da mu je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno.
podelitev koncesij - pritožba - stranka v postopku - aktivna legitimacija
Interes, na katerega se sklicuje tožnik v postopku, nima podlage v materialnopravnih predpisih. Tožnik namreč zgolj na podlagi vložene tožbe v upravnem sporu in s sklicevanjem na morebiten uspeh te tožbe, ne more izkazati obstoja neposrednega in v materialnem pravu utemeljenega pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper kasneje izdano odločbo o izbiri drugega izvajalca javne službe.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - FIP - odškodnina od tuje države
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica. Zato ni mogoče šteti, da so bile do te odškodnine upravičene tudi osebe, ki take škode niso utrpele, jim je pa bilo podržavljeno premoženje, npr. nepremičnine.