denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - FIP - pravica do odškodnine od tuje države
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica, ne pa tudi osebe, ki take škode niso utrpele in jim je bilo npr. podržavljeno drugo premoženje (nepremičnine...). Glede na to pravice do denacionalizacije nepremičnin ni mogoče odkloniti na podlagi ugotovitve, da bi bili prejšnji lastniki teh nepremičnin upravičeni do odškodnine za podržavljene, izgubljene ali uničene gospodinjske predmete ali predmete za opravljanje poklica.
služnost - ustanovitev služnosti v javno korist - javna korist - električni daljnovod
Primerjava EZ-1 in ZUreP-1 pokaže, da EZ-1 za uvedbo postopka omejitve lastninske pravice določa druge pogoje, kar se odraža tudi v obliki pravnega akta, s katerim se uvede postopek, to je sklep in ne odločba. Po ZUreP-1 mora biti namreč že za uvedbo postopka ugotovljen obstoj javne koristi, EZ-1 pa uvedbo postopka veže izključno na pogoj popolne zahteve za omejitev lastninske pravice. Zato je treba opraviti le preverjanje formalne popolnosti vloge, ne pa ugotavljati njene vsebinske utemeljenosti glede obstoja javne koristi kot materialnopravnega pogoja za razlastitev.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - poseg v varovani pas občinske ceste
Zakon o cestah v prvem odstavku 19. člena med drugim določa, da morajo lastniki zemljišč ob javni cesti dopustiti vse posege, ki so nujno potrebni za nemoteno uporabo ceste, zlasti gradnjo objektov in naprav za odvodnjavanje cestišča in cestnega telesa. Na podlagi 8. alineje 3. točke drugega odstavka 5. člena citiranega zakona je prepovedano na cestnem svetu javne ceste ovirati odtekanje vode. V 3. alineji 3. točke drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah pa je določeno, da je na cestnem svetu javne ceste prepovedano postavljati ograje, stebričke, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati les, opeko, zemljo, drug material ali predmete. Prvostopenjski organ je na podlagi inšpekcijskih pregledov ugotovil, da je tožnik na cestno telo občinske ceste postavil ovire in sicer betonske robnike in železne stebričke in da nasprotuje urejanju bankin zaradi izvedbe odvodnjavanja cestišča. Torej so v konkretnem primeru nastopile vse pravno relevantne okoliščine, na podlagi katerih je prvostopenjski organ izdal izpodbijano odločbo.
usmeritev otroka v prilagojen program - jezik v postopku - načelo zaslišanja strank
Soglasje obeh staršev in vročitev izvoda zahteve OŠ za usmeritev staršem je bistvena predpostavka za zakonitost uvedbe postopka usmerjanja, kadar postopek usmerjanja sproži vzgojno-izobraževalni oziroma socialnovarstveni zavod.
Prvostopenjski organ se v izpodbijani odločbi (zgolj) z enim stavkom sklicuje na strokovno mnenje komisije, ki je ugotovila, da je bilo učenko opredeliti kot otroka z lažjo motnjo v duševnem razvoju in je zato predlagala usmeritev v prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom. Iz strokovnega mnenja pa je razvidno tudi, da ima učenka velike težave z razumevanjem in uporabo slovenščine. Do tega se organ v svoji odločbi ni z ničemer opredelil. Izpodbijani akt torej nima nobene ocene o tem, ali je bilo strokovno mnenje komisije, glede na velike težave z razumevanjem in uporabo slovenščine učenke (in njene mame, ki je pogovorom in pregledom prisostvovala), izdelano v skladu s pravili postopka, glede na to, da imajo stranke, ki ne razumejo jezika, v katerem postopek teče, pravico spremljati postopek v jeziku, ki ga govorijo in razumejo, torej preko tolmača.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna vloga
Sodišče je tožnika pozvalo, da pojasni, zakaj se ne strinja s sklepom, ki ga izpodbija v tem upravnem sporu, vendar tožnik tudi po tem ni navedel razlogov, zakaj meni, da je izpodbijani sklep nezakonit. Sodišče je zato preizkusilo sporni sklep z vidika njegove zakonitosti ter ugotovilo, da je tožena stranka ravnala na način, kot to določa prvi odstavek 67. člena ZUP glede nepopolne vloge. Ker tožnik svoje vloge v postavljenem roku ni ustrezno dopolnil, je tudi imela podlago v drugem odstavku istega člena za zavrženje njegove vloge.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred vložitvijo prošnje nastali stroški
Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči dne 13. 10. 2017, zato mu brezplačne pravne pomoči za zastopanje na naroku dne 11. 10. 2017 ni mogoče odobriti, saj gre za dejanje, ki je bilo opravljeno pred vložitvijo prošnje. Na tem naroku je bila zadeva, za katero tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zaključena, zato tožnik nadaljnje brezplačne pravne pomoči za postopek na prvi stopnji ne potrebuje.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - načelo zaslišanja strank
Iz spisov izhaja, da je bila tožnica večkrat vabljena na zaslišanje in se zaslišanja ni udeležila. Razvidno je tudi, da je opravičila svoj izostanek. Sodišče se sicer strinja s toženo stranko, da zaslišanje ni bilo nujno potrebno, vendar pa iz upravnega spisa izhaja, da je bil opravljen tudi ogled in da tožnica o tem ni bila obveščena. Nadalje iz upravnega spisa izhaja, da tožeča stranka tudi ni bila seznanjena z ugotovitvami, zbranimi pri ogledu, saj ji zapisnik o ogledu pred izdajo odločbe ni bil poslan. Zaradi tega je utemeljena tožbena navedba, da ji ni bila dana možnost, da se še pred izdajo izpodbijane odločbe izreče o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe.
Ker je iz tožbenih navedb in prilog k tožbi razvidno, da je bila tožnikova vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev že odstopljena stvarno in krajevno pristojnemu organu (Centru za socialno delo Krško) in je bil tožnik o tem tudi obveščen, sodišče ugotavlja, da tožnik nima pravnega interesa, da s to tožbo zahteva, da sodišče naloži Okrožnemu državnemu tožilstvu v Krškem (ki je za obravnavo sporne vloge nepristojen organ), naj vlogo odstopi pristojnemu organu. Posledično tudi vsebinska obravnava predmetne tožbe ne bi privedla k spremembi oziroma izboljšanju tožnikovega pravnega položaja, zato je sodišče tožbo zavrglo.
visoko šolstvo - doktorska disertacija - zavrnitev doktorske disertacije - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
S spornim sklepom je Senat FDŠ zavrnil doktorsko disertacijo tožeče stranke. Odločitev je bila sprejeta na podlagi ocen, ki jih je dala komisija imenovana za oceno doktorske disertacije. Odločitev Senata torej po svoji naravi pomeni oceno s strani tožeče stranke predložene doktorske disertacije. Gre za strokovno akademsko presojo visokošolskih učiteljev (članov komisije), ki imajo doktorat znanosti z znanstvenega področja, s katerega želi študent pridobiti doktorat znanosti, znotraj pedagoškega procesa, katerega namen je oceniti doktorsko disertacijo z vidika njenega prispevka k znanosti in ne za odločanje o kakšni pravici ali koristi, ki bi jo zakon varoval tožeči stranki, ali bi z njo nalagal kakšno obveznost. Zato se v tem postopku določbe ZUP ne uporabljajo.
denacionalizacija - FIP - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Stališče, po katerem bi že možnost uveljavljanja odškodnine, npr. za gospodinjske predmete, pomenila izključitveni razlog za uveljavljanje denacionalizacije podržavljenih nepremičnin, bi pomenilo tudi različno obravnavanje prejšnjih lastnikov podržavljenih nepremičnin glede na to, ali so jim bili podržavljeni gospodinjski predmeti ali ne. To pa ni namen izključitvenega razloga iz drugega odstavka 10. člena ZDen (preprečiti dvakratno odškodovanje za odvzeto premoženje).
upravni spor - obnova postopka - obnovitveni razlog - kazenska sodba - nova dejstva in dokazi
Nov dokaz v smislu 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 je samo tisti, ki je obstajal že v trenutku, ko je upravni organ izdal prvostopenjski akt, vendar stranka zanj ni vedela ali ga ni imela možnosti uporabiti. Nov dokaz mora biti torej po ustaljeni sodni praksi subjektivno nov, a objektivno star.
dohodnina - davek od dobička iz kapitala - davčna osnova - stroški na nepremičnini opravljenih investicij in vzdrževanja
Za dohodnino je pomembno, ali so stroški nesporno nastali in tudi bili plačani in kdo plača te stroške. Dohodnina je namreč strogo osebni davek, kar pomeni, da jo plačuje vsak posameznik zase in za plačilo prevzema odgovornost, odvisna je od vsakega posameznika, od višine njegovih dohodkov in drugih okoliščin v zavezančevi sferi. Da se lahko stroški obravnavajo kot priznani stroški pri odmeri davčne osnove za davek od dobička od kapitala, morajo nastati davčnemu zavezancu, ki je kapital odsvojil in kateremu se dohodnina odmerja.
ZDavP-2 člen 54, 353a. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
prispevki za socialno varnost - lastnik zasebnega podjetja - obračun prispevkov - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - davčni obračun - popravek davčnega obračuna - zavrženje tožbe
Predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost ima po poteku roka iz 353. člena ZDavP-2 naravo obračuna, kot bi ga oddal zavezanec sam. Čim pa je tako, takšnega obračuna ni mogoče šteti za upravni akt.
Z ureditvijo popravkov davčnega obračuna v ZDavP-2 se v davčnem postopku vzpostavlja sistem pravnih sredstev zoper davčni obračun, saj navedeni institut zavezancu za davek daje pravico, da v enoletnem roku opravi preizkus davčnega obračuna in uveljavlja pravice iz naslova popravljanja davčnega obračuna. Po mnenju sodišča je popravek obračuna ustrezen institut, v katerem bo tožnik lahko sam izračunal svojo obveznost. S tem bo po višini ugovarjal obveznosti, ki je bila ugotovljena s predizpolnjenim obračunom prispevkov za socialno varnosti in na tej podlagi dosegel izdajo upravne odločbe, ki jo bo nato lahko izpodbijal z vsemi pravnimi sredstvi. Na ta način ni prikrajšan v svoji pravici do pravnega sredstva in pravici do sodnega varstva iz 25. in 22. člena Ustave.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila - nedovoljen poseg v prostor - načelo zaslišanja strank
Odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora izda pristojna upravna enota na podlagi odločbe pristojnega inšpekcijskega organa (gradbenega inšpektorja) o nelegalnosti gradnje. V inšpekcijski odločbi mora biti ugotovljen tudi obseg nedovoljenega posega v prostor. Če ni ugotovljen, to stori organ sam. Pri ugotavljanju dejanskega stanja v zvezi s sporno okoliščino pa je prvostopni organ zagrešil absolutno bistveno kršitev pravil postopka, saj se tožnik ni imel možnost izjaviti o dokazih, ki jih je organ pridobil od inšpekcijskega organa in na katera je oprl svojo odločitev v zvezi z obsegom nedovoljenih posegov v prostor.
ZFPPIPP člen 283. ZDoh-2 člen 93, 93-2, 94, 97, 132. ZDavP-2 člen 77. ZNVP-1 člen 8, 8/1.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - zmanjšanje davčne osnove - izguba - stečaj
V obravnavani zadevi je sporno dejstvo, ali se pri ugotavljanju davčne osnove od dobička iz kapitala upošteva izguba, ki jo je tožnik dosegel s prodajo vrednostnih papirjev delniške družbe, zoper katero se je že pred tem začel stečajni postopek. Davčni organ navedene izgube ni upošteval in se je ob tem skliceval na določilo prvega odstavka 283. člena ZFPPIPP. Potrebno je upoštevati, da postopke zaradi insolventnosti ureja ZFPPIPP, med slednje pa po 2. točki prvega odstavka 5. člena ZFPPIPP spada tudi stečajni postopek. Sodišče zavrača ugovor tožnika, da bi uporaba 283. člena ZFPPIPP pomenila, da bi bili imetniki poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo drugače obravnavani, saj po presoji sodišča ni mogoče enačiti razveljavitve vrednostnih papirjev po prvem odstavku 283. člena ZFPPIPP z izplačilom lastniškega deleža v primeru prenehanja gospodarske družbe v smislu 94. člena ZDoh-2. V predmetni zadevi gre namreč za razveljavitev vrednostnih papirjev po prvem odstavku 283. člena ZFPPIPP in ne za odsvojitev deleža v gospodarski družbi, zaradi česar sodišče zavrača tudi očitano kršitev načela enakosti iz 14. člena Ustave Republike Slovenije.
davčna izvršba - izvršba na dolžnikova denarna sredstva - slabo premoženjsko stanje dolžnika - odpis dolga
Slabo premoženjsko stanje dolžnika ne more vplivati na odločitev in po določbah ZDavP-2 (155. člen) tudi ni podlaga za ustavitev davčne izvršbe. Socialni položaj dolžnika je v davčnem izvršilnem postopku varovan z določbami 159. in 160. člena ZDavP-2, ki določajo denarne prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti, in omejitve davčne izvršbe na dolžnikove denarne prejemke, ki jih mora pri opravi rubeža upoštevati izplačevalec tudi po izpodbijanem sklepu.
dodelitev radijske frekvence - sprememba odločbe o dodelitvi radijske frekvence - pogoji za spremembo odločbe
Podani so pogoji za izdajo odločbe o spremembi odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc. Tožnik namreč ne prereka, da svoj radijski program oddaja z radijske frekvence 91,0 MHz, torej z druge frekvence, kot mu je bila dodeljena s prejšnjo ODRF, prav tako ne prereka, da ima Republika Slovenija pravico do uporabe frekvence 88,9 MHz z lokacije Č. in da razpolaga z drugimi frekvencami na lokaciji C., vse to pa so okoliščine, ki izkazujejo, da je bila izdaja izpodbijane odločbe utemeljena iz razloga učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra v javno korist in ker to zahtevajo mednarodnopravni akti, uveljavljeni v Republiki Sloveniji, ki se nanašajo na radijske frekvence.
ZKZ člen 55, 64, 65, 70. Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (2004) člen 16, 21.
komasacija - nova razdelitev zemljišč - razlika med vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč - kriterij zaokroženosti zemljišč - tožbena novota - pripombe na elaborat
Razgrnitev elaboratov (tudi elaborata o novi razdelitvi zemljišč) je v komasacijskem postopku namenjena podajanju pripomb in predlogov komasacijskih udeležencev, zato sodišče presoja pravilnost ugotovljenega dejanjskega stanja le v zvezi s pripombami opziroma predlogi, ki jih je tožnik podal na zapisnike komasacijske komisije in na ustni obravnavi in pravilnost uporabe materialnega prava v zvezi z njihovo zavrnitvijo.
Iz obrazložitve zavrnitve posameznih konkretnih ugovorov zoper odvzete in dodeljene parcele izhaja, da sodišče zavrača ugovor o kršitvi določbe, ki naj se v komasaciji uresniči, da upravičenec dobi čimbolj zaokrožena zemljišča. Tožnik je dobil zemljišča v manj kosih, kot jih je imel pred izvedeno komasacijo, upoštevana pa je tudi njegova želja, da je čimveč zemljišč v bližini njegovega bivališča.
ZLD člen 5, 6, 9, 10. Pravilnik o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti (1992) člen 31, 32, 33.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - opravljanje lekarniške dejavnosti
Ne ZLD in ne ZZDej ne izključujeta sočasnega delovanja lekarn ali podružnic lekarn, ki so ustanovljene kot javni zavod ali je zanje dodeljena koncesija, če so ustanovljene oziroma je zanje dodeljena koncesija na območjih, ki se prekrivajo.
Tožnik se moti, ko meni, da širitev lekarniške mreže, če se za to pokaže potreba (prebivalstva, zdravstvenih zavodov, idr.), ni več možna, saj zakon ne samo da daje tako možnost, temveč tudi nalaga državi ali lokalni skupnosti, da ustrezno postopa, če se izkaže, da je za širitev lekarniške mreže izkazan javni interes. Člen 10 in 15 ZLD pa res ne dopuščata delovanja javnega zavoda ali koncesionarja na območju, za katerega (javni zavod) ni bil ustanovljen oziroma ki ni določeno v odločbi o podelitvi koncesije, za kar pa v tem primeru ne gre.
davčna izvršba - akontacija dohodnine - poračunavanje plačil - vrstni red plačila davka - zastaranje pravice do izterjave
Sporno je upoštevanje zakonskih pravil o vrstnem redu vračunavanja. V tem pogledu tožnik, čeprav v ponovljenem postopku seznanjen z obveznostmi, ki so se pokrivale s posameznimi plačili, v tožbi ne pove nič konkretnega, saj vsebinsko povzame le razloge sodbe naslovnega sodišča U 127/2007 z dne 24. 3. 2009 o uporabi določb ZDavP in ZDavP-1 o vrstnem redu vračunavanja plačil. V tej zvezi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in odločbe o pritožbi neprerekano sledi, da so bile v preteklosti ugotovljene nepravilnosti pri vrstnem redu pokrivanja davčnih obveznosti odpravljene in v obravnavani zadevi relevantne odločbe v celoti upoštevane. Vrstni red poravnave davka je v izpodbijanem sklepu obrazložen.