odmera dohodnine - vzdrževan družinski član - olajšava za vzdrževanega družinskega člana - očitne pomote
Neuveljavljanje posebne olajšave ne predstavlja očitne napake v smislu 90. člena ZDavP-2. Zgolj navajanje tožnika, da je bil davek odmerjen previsoko in da gre za napako, ki je bila ugotovljena, ne da bi bil v zadevi izveden ugotovitveni postopek, po mnenju sodišča ne zadostuje. Ne gre namreč za to, da bi davčni organ za navedena leta odmeril previsok davek zaradi očitne napake. Višina davka je bila namreč odmerjena glede na takrat ugotovljeno dejansko stanje, ki je izhajalo iz podatkov tožnikove vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane. Uporaba posredovanih podatkov pa sama po sebi ne more pripeljati do očitne napake v smislu 90. člena ZDavP-2.
ZDPN-2 člen 16, 16//2. ZDavP-2 člen 48, 48/1. ZUP člen 129, 129/1.
davek na promet nepremičnin - vračilo davka na promet nepremičnin - smrt davčnega zavezanca - univerzalno pravno nasledstvo - aktivna legitimacija
Univerzalni pravni naslednik davčnega zavezanca na podlagi prvega odstavka 48. člena ZDavP-2 vstopi le v materialne pravice, to je ugotovljene davčne obveznosti in terjatve iz naslova davkov pravnega prednika, razen v primeru dokončanja že začetih davčnih postopkov oziroma točno določenih izjemah, kot jih določa 333. člen ZDavP-2.
obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - obnovitveni razlog
Razlogi tožnice, da je v obravnavani zadevi podan obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena ZUP, ni izkazan, je prvostopenjski organ tožničino vlogo pravilno zavrgel na podlagi drugega odstavka 267. člena ZUP, ko je opravil preizkus in ugotovil, da okoliščina, na katero se predlog tožnice opira, ni verjetno izkazana.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila - nedovoljen poseg v prostor - načelo zaslišanja strank
Odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora izda pristojna upravna enota na podlagi odločbe pristojnega inšpekcijskega organa (gradbenega inšpektorja) o nelegalnosti gradnje. V inšpekcijski odločbi mora biti ugotovljen tudi obseg nedovoljenega posega v prostor. Če ni ugotovljen, to stori organ sam. Pri ugotavljanju dejanskega stanja v zvezi s sporno okoliščino pa je prvostopni organ zagrešil absolutno bistveno kršitev pravil postopka, saj se tožnik ni imel možnost izjaviti o dokazih, ki jih je organ pridobil od inšpekcijskega organa in na katera je oprl svojo odločitev v zvezi z obsegom nedovoljenih posegov v prostor.
ZPOmK-1 člen 27, 27/3, 28, 28/2, 29, 29/2, 29/4, 31. ZUP člen 91, 95. Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe člen 20, 20/4, 23, 23/1, 23/1-c.
varstvo konkurence - trg dobave zemeljskega plina odjemalcem s prenosnega omrežja - preiskava poslovnih prostorov - oviranje preiskave - sklep o denarni kazni - poročilo o preiskavi - sodelovalna dolžnost podjetja - vročanje pisanj - vročanje pravni osebi - podpis vročilnice
Po drugem odstavku 28. člena ZPOmK-1 je potrebno odredbo oziroma sklep o preiskavi vročiti osebno podjetju, zoper katerega naj se izvede preiskava, na začetku opravljanja preiskave. Vročitev se pravilno opravi podjetju in ne njegovemu pooblaščencu. V skladu z 91. členom ZUP se pravnim osebam fizično vroča tako, da se dokument izroči osebi, ki je določena za sprejem dokumentov oziroma njenemu zakonitemu zastopniku.
Po četrtem odstavku 29. člena ZPOmK-1 mora podjetje pooblaščenim osebam omogočiti dostop do prostorov ter do poslovnih knjig in druge dokumentacije. Sodišče ugotavlja, da iz tega določila jasno izhaja, da je dolžno prevzeti sklep o uvedbi postopka in o preiskavi in podpisati vročilnice o prejemu teh sklepov, saj je to pogoj, da se preiskava začne, in da lahko podjetje v nadaljevanju izpolnjuje svojo obveznost aktivnega sodelovanja pri njeni izvedbi. Navzočnost odvetnika pri izvajanju preiskave po zakonu ni obvezna, zato pooblaščenim osebam na njegov prihod ni potrebno čakati, saj bi bila ogrožena učinkovitost preiskave. Trditve tožnice o tem, da gre za kaznovalni postopek, ki bi se lahko opravljal le v navzočnosti odvetnika, niso pravilne. Ustavno sodišče je namreč v zadevi U - I - 40/12 z dne 11. 4. 2013 zavzelo jasno stališče, da postopek nadzora po ZPOmK-1 v svojem temelju v veljavni zakonski ureditvi sam po sebi ni urejen kot kaznovalni postopek. Vročitev sklepa o uvedbi preiskave pred prihodom odvetnika tako ni v nasprotju s prakso SEU in ne predstavlja kršitve ustavno varovane pravice do prisotnosti odvetnika oziroma do obrambe.
Sodišče sodi, da ima AVK v nacionalni zakonodaji zagotovljeno učinkovito možnost, da začne preiskavo neodvisno od tega, ali je član uprave zavrnil podpis vročilnice o prejemu sklepa. 95. člen ZUP v prvem odstavku določa, da če oseba, ki bi po tem zakonu dokument morala sprejeti, tega brez zakonitega razloga noče storiti, pusti vročevalec dokument v stanovanju, kjer taka oseba stanuje, oziroma v prostorih, kjer je zaposlena, ali pa nalepi dokument na vrata stanovanja oziroma prostorov, ali ga pusti v predalčniku. Če se opravi vročitev tako, kot je določeno v prejšnjem odstavku, zapiše vročevalec na vročilnici dan, uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj, kjer je dokument pustil; šteje se, da je s tem vročitev opravljena (drugi odstavek 95. člena ZUP).
Oviranje preiskave, to je kršitev sodelovalne dolžnosti podjetja, ne more biti podano, kadar AVK upošteva želje predstavnika preiskovane osebe, za katero celo ocenjuje, da zanjo ni nobene potrebe. Upoštevanje želja predstavnikov preiskovanega podjetja ne more kršiti sodelovalne dolžnosti. Kot nepodrejanje, torej oviranje preiskave, se zato šteje ravnanje, ki krši dolžnost podjetja, da pri preiskavi sodeluje. Obveznost sodelovanja pri preiskavi pa ne pomeni zgolj pasivnega dopuščanja preiskave, ampak pomeni obveznost podjetja, da pri preiskavi deluje aktivno tj., da predloži dokumentacijo in omogoči dostop do prostorov, v katerih se relevantna dokumentacija nahaja, da pooblaščenim osebam zagotavlja vse relevantne informacije in dostop do njih, in sicer ne glede na to, ali je nek dokument ali podatek konkretno oziroma izrecno zahtevan.
dohodnina - davek od dobička iz kapitala - davčna osnova - stroški na nepremičnini opravljenih investicij in vzdrževanja
Za dohodnino je pomembno, ali so stroški nesporno nastali in tudi bili plačani in kdo plača te stroške. Dohodnina je namreč strogo osebni davek, kar pomeni, da jo plačuje vsak posameznik zase in za plačilo prevzema odgovornost, odvisna je od vsakega posameznika, od višine njegovih dohodkov in drugih okoliščin v zavezančevi sferi. Da se lahko stroški obravnavajo kot priznani stroški pri odmeri davčne osnove za davek od dobička od kapitala, morajo nastati davčnemu zavezancu, ki je kapital odsvojil in kateremu se dohodnina odmerja.
ZEKom-1 člen 129, 129/2, 129/4, 131, 131/3, 131/8, 217.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - naročniško razmerje - formularna pogodba - splošni pogoji poslovanja - sprememba splošnih pogojev - prekinitev pogodbe - strošek zaradi prekinitve pogodbe - neizvedba predlaganih dokazov
Tožniku so bili zaračunani (in tega niti ne zanika) stroški pogodbene ugodnosti in stroški prenosa številke k drugemu operaterju. Za to je stranka z interesom nedvomno imel podlago v 129. členu ZEKom-1 in je odločitev toženke, ki je takemu obračunu zapadlih neplačanih pogodbenih obveznosti pritrdila, pravilna.
Po določbi tretjega odstavka 131. člena ZEKom-1 lahko lahko operater naročniku za prenos številke k drugemu operaterju zaračuna samo enkraten znesek, ki upošteva stroške izvedbe prenosa številke, vendar ne sme biti tako visok, da bi odvrnil naročnika od uporabe te zmogljivosti.
dohodnina - uveljavljanje olajšave - posebne olajšave - olajšava za vzdrževane družinske člane
V obravnavani zadevi bi tožnica lahko pravočasno uveljavljala posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane na podlagi pritožbe na odmerno odločbo le v primeru, če bi v zakonskem roku (iz šestega odstavka 267. člena ZDavP-2), torej do 31. julija 2014 sama vložila napoved za odmero dohodnine za leto 2013, kar pa tožnica nesporno ni storila. Tako v predmetni zadevi ni izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 271. člena ZDavP-2 in je tudi po presoji sodišča tožnica posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane uveljavljala prepozno. Davčni organ te olajšave z izpodbijano odločbo o odmeri dohodnine za leto 2013 tožnici povsem pravilno ni priznal.
Darila so predmet obdavčitve po ZDDD in se ne štejejo za dohodke po ZDoh-2, zato dohodki v višini 3 900,00 EUR, ki jih je tožnik napovedal kot darilo, utemeljeno niso bili upoštevani v odločbi o odmeri dohodnine. Medtem ko se za dohodke iz naslova prodaje vrednostnih papirjev vloži posebna napoved, dohodnina (od dobička iz kapitala) pa ugotovi s posebno odmerno odločbo in se torej tudi teh dohodkov ne všteva v osnovo za dohodnino, ki se odmeri z izpodbijano odločbo.
ZFPPIPP člen 283. ZDoh-2 člen 93, 93-2, 94, 97, 132. ZDavP-2 člen 77. ZNVP-1 člen 8, 8/1.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - zmanjšanje davčne osnove - izguba - stečaj
V obravnavani zadevi je sporno dejstvo, ali se pri ugotavljanju davčne osnove od dobička iz kapitala upošteva izguba, ki jo je tožnik dosegel s prodajo vrednostnih papirjev delniške družbe, zoper katero se je že pred tem začel stečajni postopek. Davčni organ navedene izgube ni upošteval in se je ob tem skliceval na določilo prvega odstavka 283. člena ZFPPIPP. Potrebno je upoštevati, da postopke zaradi insolventnosti ureja ZFPPIPP, med slednje pa po 2. točki prvega odstavka 5. člena ZFPPIPP spada tudi stečajni postopek. Sodišče zavrača ugovor tožnika, da bi uporaba 283. člena ZFPPIPP pomenila, da bi bili imetniki poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo drugače obravnavani, saj po presoji sodišča ni mogoče enačiti razveljavitve vrednostnih papirjev po prvem odstavku 283. člena ZFPPIPP z izplačilom lastniškega deleža v primeru prenehanja gospodarske družbe v smislu 94. člena ZDoh-2. V predmetni zadevi gre namreč za razveljavitev vrednostnih papirjev po prvem odstavku 283. člena ZFPPIPP in ne za odsvojitev deleža v gospodarski družbi, zaradi česar sodišče zavrača tudi očitano kršitev načela enakosti iz 14. člena Ustave Republike Slovenije.
ZRRD člen 15. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 3, 28, 177.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje publikacije - pogoji za dodelitev sredstev - izračun
V Javnem razpisu je določena formula, po kateri se izračuna znesek sredstev, s katerimi se sofinancira izdajanje publikacije. Ni sporno, da se po tej formuli število avtorskih pol množi z odstotkom kategorije in zneskom sofinanciranja avtorske pole. Za faktor f pa je predpisano, da izraža razmerje med razpisanimi sredstvi in zmnožkom vseh avtorskih pol, vseh kategorij in zneska 400 EUR, torej izračunanimi sredstvi. Razpisana sredstva se torej delijo z vsoto zmnoženih treh kategorij, tako dobljeni faktor f pa se množi z A x D x Ok. Ob tako zapisani formuli sodišče ugotavlja, da se omejitve lahko upoštevajo šele po tem, ko je faktor f že izračunan in ne prej.
upravni spor - član nadzornega sveta - prepoved opravljanja funkcije - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - pravni interes
Razveljavitev prve izdane odločbe je pravnomočna in torej odločbe, na katero se nanaša tožnikov predlog za obnovo postopka pred naslovnim sodiščem, ni več, medtem ko se bo pravilnost in zakonitost odločitve, sprejete v obnovljenem upravnem postopku, presojala pred sodiščem na podlagi vložene tožbe zoper novo izdano odločbo. To pa po presoji sodišča pomeni, da bi se tožnikov položaj z odločitvijo sodišča o predlogu za obnovo postopka ne mogel izboljšati v večji meri, kot je bilo to že storjeno z odločitvijo, sprejeto v upravnem postopku in da torej tožnik za predlagano obnovo sodnega postopka ne izkazuje več pravnega interesa.
davčna izvršba - akontacija dohodnine - poračunavanje plačil - vrstni red plačila davka - zastaranje pravice do izterjave
Sporno je upoštevanje zakonskih pravil o vrstnem redu vračunavanja. V tem pogledu tožnik, čeprav v ponovljenem postopku seznanjen z obveznostmi, ki so se pokrivale s posameznimi plačili, v tožbi ne pove nič konkretnega, saj vsebinsko povzame le razloge sodbe naslovnega sodišča U 127/2007 z dne 24. 3. 2009 o uporabi določb ZDavP in ZDavP-1 o vrstnem redu vračunavanja plačil. V tej zvezi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in odločbe o pritožbi neprerekano sledi, da so bile v preteklosti ugotovljene nepravilnosti pri vrstnem redu pokrivanja davčnih obveznosti odpravljene in v obravnavani zadevi relevantne odločbe v celoti upoštevane. Vrstni red poravnave davka je v izpodbijanem sklepu obrazložen.
davek na dediščine in darila - davčna osnova - odločba Ustavnega sodišča
V konkretnem primeru je v nasprotju z zakonom ugotovljena višina davčne osnove. Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-190/15-10 z dne 5. 5. 2016 razveljavilo drugi odstavek 5. člena ZDDD, ki je določal, da se vrednost podedovanega premoženja in s tem osnova za davek pri nepremičninah izračuna na podlagi posplošene tržne vrednosti, ugotovljene po zakonu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin. Ker v zadevi ob začetku učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča RS še ni bilo pravnomočno odločeno, razveljavitev drugega odstavka 5. člena ZDDD učinkuje tudi v konkretnem primeru. To pa v obravnavani zadevi pomeni, da pri ugotavljanju višine davčne osnove zakon (ZDDD) ni bil uporabljen pravilno.
inšpekcijski postopek - priključek na javno cesto - načelo kontradiktornosti - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz spisov sledi, da je bil opravljen ogled in da tožnik o tem ni bil obveščen. Prav tako ni bil seznanjen z ugotovitvami, zbranimi pri ogledu in z drugimi dejanskimi ugotovitvami, zbranimi med postopkom. Zato po presoji sodišča utemeljeno ugovarja, da mu ni bila dana možnost, da se še pred izdajo izpodbijane odločbe izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe in na katerih nedvomno sloni izpodbijana odločitev.
upravni spor - obnova postopka - obnovitveni razlog - kazenska sodba - nova dejstva in dokazi
Nov dokaz v smislu 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 je samo tisti, ki je obstajal že v trenutku, ko je upravni organ izdal prvostopenjski akt, vendar stranka zanj ni vedela ali ga ni imela možnosti uporabiti. Nov dokaz mora biti torej po ustaljeni sodni praksi subjektivno nov, a objektivno star.
V obravnavani zadevi je bila vročitev odločbe opravljena 25. 8. 2017. Naslednji dan, torej 26. 8. 2017, je začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel 25. 9. 2017. Če je zadnji dan roka nedelja, kot v obravnavanem primeru, namreč izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika. Iz podatkov na pisemski ovojnici pa je razvidno, da je tožnik tožbo priporočeno po pošti oddal šele 26. 9. 2017, torej po poteku zakonsko določenega roka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Na podlagi 27. člena ZZVarPre se BPP ne dodeli osebi, ki ima premoženje, ki presega znesek 14.042,88 EUR. Sodišče se ne strinja s tožničinimi navedbami, da s spornim premoženjem ne more razpolagati, ker bo o tem odločeno v postopku razveze. Iz prošnje za dodelitev BPP je namreč razvidno, da je tožnica prošnjo za dodelitev BPP vložila za postopek razveze zakonske zveze in ureditev družinskih razmerij do sina ob razvezi, torej se postopek dodelitve BPP ne nanaša na nobeno od situacij, ki jih kot izjeme pri upoštevanju premoženja primeroma navaja ZSVarPre v določbi 27. člena.
Tožena stranka je izpodbijano odločbo utemeljila z ugotovitvijo, da tožnica skupaj s hčerko živi na naslovu A. Gre za podatek, ki je razviden tudi iz prošnje za dodelitev BPP, vendar ta podatek ni skladen z resničnim dejanskim stanjem, ki ga je treba, skladno z določbo 8. člena ZUP, v postopku ugotoviti pred izdajo odločbe. Glede na razhajanje med trditvami tožnice (ki jih posredno potrjuje naslov vročanja pisanj) in ugotovitvami tožene stranke, je tožena stranka bistveno kršila pravila postopka s tem, ko tožnice ni seznanila z navedeno ugotovitvijo ter ji ni dala možnosti, da se o tej ugotovitvi in dokazih izjasni ter predloži nasprotne dokaze.
Davčna napoved, vložena na podlagi samoprijave v skladu z določbo 63. člena ZDavP-2, se vsebinsko v ničemer ne razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi.