davčna izvršba - akontacija dohodnine - poračunavanje plačil - vrstni red plačila davka - zastaranje pravice do izterjave
Sporno je upoštevanje zakonskih pravil o vrstnem redu vračunavanja. V tem pogledu tožnik, čeprav v ponovljenem postopku seznanjen z obveznostmi, ki so se pokrivale s posameznimi plačili, v tožbi ne pove nič konkretnega, saj vsebinsko povzame le razloge sodbe naslovnega sodišča U 127/2007 z dne 24. 3. 2009 o uporabi določb ZDavP in ZDavP-1 o vrstnem redu vračunavanja plačil. V tej zvezi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in odločbe o pritožbi neprerekano sledi, da so bile v preteklosti ugotovljene nepravilnosti pri vrstnem redu pokrivanja davčnih obveznosti odpravljene in v obravnavani zadevi relevantne odločbe v celoti upoštevane. Vrstni red poravnave davka je v izpodbijanem sklepu obrazložen.
davčna izvršba - izvršba na dolžnikova denarna sredstva - slabo premoženjsko stanje dolžnika - odpis dolga
Slabo premoženjsko stanje dolžnika ne more vplivati na odločitev in po določbah ZDavP-2 (155. člen) tudi ni podlaga za ustavitev davčne izvršbe. Socialni položaj dolžnika je v davčnem izvršilnem postopku varovan z določbami 159. in 160. člena ZDavP-2, ki določajo denarne prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti, in omejitve davčne izvršbe na dolžnikove denarne prejemke, ki jih mora pri opravi rubeža upoštevati izplačevalec tudi po izpodbijanem sklepu.
ZDavP-2 člen 54, 353a. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
prispevki za socialno varnost - lastnik zasebnega podjetja - obračun prispevkov - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - davčni obračun - popravek davčnega obračuna - zavrženje tožbe
Predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost ima po poteku roka iz 353. člena ZDavP-2 naravo obračuna, kot bi ga oddal zavezanec sam. Čim pa je tako, takšnega obračuna ni mogoče šteti za upravni akt.
Z ureditvijo popravkov davčnega obračuna v ZDavP-2 se v davčnem postopku vzpostavlja sistem pravnih sredstev zoper davčni obračun, saj navedeni institut zavezancu za davek daje pravico, da v enoletnem roku opravi preizkus davčnega obračuna in uveljavlja pravice iz naslova popravljanja davčnega obračuna. Po mnenju sodišča je popravek obračuna ustrezen institut, v katerem bo tožnik lahko sam izračunal svojo obveznost. S tem bo po višini ugovarjal obveznosti, ki je bila ugotovljena s predizpolnjenim obračunom prispevkov za socialno varnosti in na tej podlagi dosegel izdajo upravne odločbe, ki jo bo nato lahko izpodbijal z vsemi pravnimi sredstvi. Na ta način ni prikrajšan v svoji pravici do pravnega sredstva in pravici do sodnega varstva iz 25. in 22. člena Ustave.
dohodnina - davek od dobička iz kapitala - davčna osnova - stroški na nepremičnini opravljenih investicij in vzdrževanja
Za dohodnino je pomembno, ali so stroški nesporno nastali in tudi bili plačani in kdo plača te stroške. Dohodnina je namreč strogo osebni davek, kar pomeni, da jo plačuje vsak posameznik zase in za plačilo prevzema odgovornost, odvisna je od vsakega posameznika, od višine njegovih dohodkov in drugih okoliščin v zavezančevi sferi. Da se lahko stroški obravnavajo kot priznani stroški pri odmeri davčne osnove za davek od dobička od kapitala, morajo nastati davčnemu zavezancu, ki je kapital odsvojil in kateremu se dohodnina odmerja.
ZLD člen 5, 6, 9, 10. Pravilnik o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti (1992) člen 31, 32, 33.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - opravljanje lekarniške dejavnosti
Ne ZLD in ne ZZDej ne izključujeta sočasnega delovanja lekarn ali podružnic lekarn, ki so ustanovljene kot javni zavod ali je zanje dodeljena koncesija, če so ustanovljene oziroma je zanje dodeljena koncesija na območjih, ki se prekrivajo.
Tožnik se moti, ko meni, da širitev lekarniške mreže, če se za to pokaže potreba (prebivalstva, zdravstvenih zavodov, idr.), ni več možna, saj zakon ne samo da daje tako možnost, temveč tudi nalaga državi ali lokalni skupnosti, da ustrezno postopa, če se izkaže, da je za širitev lekarniške mreže izkazan javni interes. Člen 10 in 15 ZLD pa res ne dopuščata delovanja javnega zavoda ali koncesionarja na območju, za katerega (javni zavod) ni bil ustanovljen oziroma ki ni določeno v odločbi o podelitvi koncesije, za kar pa v tem primeru ne gre.
ZEKom-1 člen 129, 129/2, 129/4, 131, 131/3, 131/8, 217.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - naročniško razmerje - formularna pogodba - splošni pogoji poslovanja - sprememba splošnih pogojev - prekinitev pogodbe - strošek zaradi prekinitve pogodbe - neizvedba predlaganih dokazov
Tožniku so bili zaračunani (in tega niti ne zanika) stroški pogodbene ugodnosti in stroški prenosa številke k drugemu operaterju. Za to je stranka z interesom nedvomno imel podlago v 129. členu ZEKom-1 in je odločitev toženke, ki je takemu obračunu zapadlih neplačanih pogodbenih obveznosti pritrdila, pravilna.
Po določbi tretjega odstavka 131. člena ZEKom-1 lahko lahko operater naročniku za prenos številke k drugemu operaterju zaračuna samo enkraten znesek, ki upošteva stroške izvedbe prenosa številke, vendar ne sme biti tako visok, da bi odvrnil naročnika od uporabe te zmogljivosti.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - akontacija dohodnine - dohodek iz zaposlitve - plačilo za delo direktorja
Ne glede na dejansko voljo pogodbenih strank so za obravnavana izplačila tožnice A.A. s.p. za opravljanje storitev poslovodenja na podlagi predmetne pogodbe o poslovodenju relevantne le kogentni zakonski določbi šestega odstavka 35. člena in drugega odstavka 37. člena ZDoh-2. Navedeni kogentni določbi ZDoh-2 pa po povedanem morajo pogodbene stranke spoštovati in ju ne morejo s sklenjeno pogodbo civilnega prava izključiti.
Ttoženka ni prepričljivo pojasnila, da je pravila izbora upoštevala na način, kot jih določa Javni razpis. Trditev, da faktor f v razpisu zagotavlja optimalno delitev vseh razpoložljivih sredstev Javnega razpisa, torej da je to njegov namen, bi toženka lahko uresničila le na način, ki bi bil v skladu s pravili izbora, določenimi v Javnem razpisu. Javni razpis določa konkretno formulo za izračun faktorja f, ki jo je dolžna toženka pri odločanju upoštevati, saj pomeni določitev pravil izbora. Njena ocena, da je njen izračun "optimalen", ob tem, da je v nasprotju s pravili izbora, ne opravičuje uporabe drugačnega pravila. Presoja smotrnosti kriterijev je v pristojnosti toženke. Dolžna pa je tudi zagotoviti transparentnost izbora in enakopravnost prijaviteljev ter v ta namen v Javnem razpisu predvideti kriterije in način izračuna že v fazi formuliranja javnega razpisa, saj jo bo ta v postopku odločanja v celoti zavezoval.
ZVrt člen 20. Pravilnik o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otrok v vrtec (2011) člen 2,9.
sprejem otroka v vrtec - subvencija - pogoji za dodelitev subvencije - čakalni seznam
Dodelitev subvencije je v skladu s 4. členom Pravilnika o merilih in postopku za dodeljevanje mesečnih subvencij za otroke, ki čakajo na vključitev v organizirano predšolsko vzgojo vezana na uvrstitev otroka na čakalni seznam, ki ga vrtec na podlagi prijav sestavi enkrat letno in velja celo šolsko leto. Na čakalni seznam pa so uvrščeni zgolj otroci, ki niso bili sprejeti v vrtec v postopku skupnega javnega vpisa novincev, kar je skladno z določbo 20. člena ZVrt. Tretji odstavek 20. člena ZVrt občinam nalaga, da najmanj enkrat letno objavijo skupni javni vpis novincev v vrtec za naslednje šolsko leto. Enako določbo vsebuje tudi Odlok v prvem odstavku 2. člena. Kadar je prijav več kot prostih mest, se sestavi prednostni vrstni red otrok, iz katerega izhaja tako seznam sprejetih otrok in kot tudi čakalni seznam.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje publikacije - pogoji za dodelitev sredstev - izračun
V Javnem razpisu je določena formula, po kateri se izračuna znesek sredstev, s katerimi se sofinancira izdajanje publikacije. Ni sporno, da se po tej formuli število avtorskih pol množi z odstotkom kategorije in zneskom sofinanciranja avtorske pole. Za faktor f pa je predpisano, da izraža razmerje med razpisanimi sredstvi in zmnožkom vseh avtorskih pol, vseh kategorij in zneska 400 EUR, torej izračunanimi sredstvi. Razpisana sredstva se torej delijo z vsoto zmnoženih treh kategorij. Tako dobljeni faktor f pa se množi z A x D x Ok. Ob tako zapisani formuli sodišče ugotavlja, da se omejitve lahko upoštevajo šele po tem, ko je faktor f že izračunan in ne prej. Tako razlago podpira tudi struktura točke 6.3. Javnega razpisa, saj je formula določena, preden so navedene omejitve, ki jih je Agencija dolžna upoštevati pri določitvi sofinanciranega zneska.
dohodnina - uveljavljanje olajšave - posebne olajšave - olajšava za vzdrževane družinske člane
V obravnavani zadevi bi tožnica lahko pravočasno uveljavljala posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane na podlagi pritožbe na odmerno odločbo le v primeru, če bi v zakonskem roku (iz šestega odstavka 267. člena ZDavP-2), torej do 31. julija 2014 sama vložila napoved za odmero dohodnine za leto 2013, kar pa tožnica nesporno ni storila. Tako v predmetni zadevi ni izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 271. člena ZDavP-2 in je tudi po presoji sodišča tožnica posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane uveljavljala prepozno. Davčni organ te olajšave z izpodbijano odločbo o odmeri dohodnine za leto 2013 tožnici povsem pravilno ni priznal.
inšpekcijski postopek - priključek na javno cesto - načelo kontradiktornosti - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz spisov sledi, da je bil opravljen ogled in da tožnik o tem ni bil obveščen. Prav tako ni bil seznanjen z ugotovitvami, zbranimi pri ogledu in z drugimi dejanskimi ugotovitvami, zbranimi med postopkom. Zato po presoji sodišča utemeljeno ugovarja, da mu ni bila dana možnost, da se še pred izdajo izpodbijane odločbe izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe in na katerih nedvomno sloni izpodbijana odločitev.
dodelitev radijske frekvence - sprememba odločbe o dodelitvi radijske frekvence - pogoji za spremembo odločbe
Podani so pogoji za izdajo odločbe o spremembi odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc. Tožnik namreč ne prereka, da svoj radijski program oddaja z radijske frekvence 91,0 MHz, torej z druge frekvence, kot mu je bila dodeljena s prejšnjo ODRF, prav tako ne prereka, da ima Republika Slovenija pravico do uporabe frekvence 88,9 MHz z lokacije Č. in da razpolaga z drugimi frekvencami na lokaciji C., vse to pa so okoliščine, ki izkazujejo, da je bila izdaja izpodbijane odločbe utemeljena iz razloga učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra v javno korist in ker to zahtevajo mednarodnopravni akti, uveljavljeni v Republiki Sloveniji, ki se nanašajo na radijske frekvence.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila - nedovoljen poseg v prostor - načelo zaslišanja strank
Odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora izda pristojna upravna enota na podlagi odločbe pristojnega inšpekcijskega organa (gradbenega inšpektorja) o nelegalnosti gradnje. V inšpekcijski odločbi mora biti ugotovljen tudi obseg nedovoljenega posega v prostor. Če ni ugotovljen, to stori organ sam. Pri ugotavljanju dejanskega stanja v zvezi s sporno okoliščino pa je prvostopni organ zagrešil absolutno bistveno kršitev pravil postopka, saj se tožnik ni imel možnost izjaviti o dokazih, ki jih je organ pridobil od inšpekcijskega organa in na katera je oprl svojo odločitev v zvezi z obsegom nedovoljenih posegov v prostor.
obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - obnovitveni razlog
Razlogi tožnice, da je v obravnavani zadevi podan obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena ZUP, ni izkazan, je prvostopenjski organ tožničino vlogo pravilno zavrgel na podlagi drugega odstavka 267. člena ZUP, ko je opravil preizkus in ugotovil, da okoliščina, na katero se predlog tožnice opira, ni verjetno izkazana.
ZRRD člen 15. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 3, 28, 177.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje publikacije - pogoji za dodelitev sredstev - izračun
V Javnem razpisu je določena formula, po kateri se izračuna znesek sredstev, s katerimi se sofinancira izdajanje publikacije. Ni sporno, da se po tej formuli število avtorskih pol množi z odstotkom kategorije in zneskom sofinanciranja avtorske pole. Za faktor f pa je predpisano, da izraža razmerje med razpisanimi sredstvi in zmnožkom vseh avtorskih pol, vseh kategorij in zneska 400 EUR, torej izračunanimi sredstvi. Razpisana sredstva se torej delijo z vsoto zmnoženih treh kategorij, tako dobljeni faktor f pa se množi z A x D x Ok. Ob tako zapisani formuli sodišče ugotavlja, da se omejitve lahko upoštevajo šele po tem, ko je faktor f že izračunan in ne prej.
V obravnavani zadevi je bila vročitev odločbe opravljena 25. 8. 2017. Naslednji dan, torej 26. 8. 2017, je začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel 25. 9. 2017. Če je zadnji dan roka nedelja, kot v obravnavanem primeru, namreč izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika. Iz podatkov na pisemski ovojnici pa je razvidno, da je tožnik tožbo priporočeno po pošti oddal šele 26. 9. 2017, torej po poteku zakonsko določenega roka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Na podlagi 27. člena ZZVarPre se BPP ne dodeli osebi, ki ima premoženje, ki presega znesek 14.042,88 EUR. Sodišče se ne strinja s tožničinimi navedbami, da s spornim premoženjem ne more razpolagati, ker bo o tem odločeno v postopku razveze. Iz prošnje za dodelitev BPP je namreč razvidno, da je tožnica prošnjo za dodelitev BPP vložila za postopek razveze zakonske zveze in ureditev družinskih razmerij do sina ob razvezi, torej se postopek dodelitve BPP ne nanaša na nobeno od situacij, ki jih kot izjeme pri upoštevanju premoženja primeroma navaja ZSVarPre v določbi 27. člena.
Davčna napoved, vložena na podlagi samoprijave v skladu z določbo 63. člena ZDavP-2, se vsebinsko v ničemer ne razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi.