Ker stranka tudi v roku, ki ji ga je v nalogu določilo sodišče, ni plačala sodne takse za revizijo in ker tudi niso izpolnjeni pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je revizijo umaknila.
spor zaradi uvrstitve sodnika v plačilni razred - oprostitev plačila sodnih taks - sodna taksa - uporaba ZST-1
V obravnavanem primeru gre za spor zaradi uvrstitve sodnice v plačni razred. To je upravni spor (in ne delovni kot tudi ne socialni spor v smislu določb ZDSS-1), ki ga ureja ZUS-1. Ta ne predvideva nobene posebne ureditve glede plačevanja taks. Pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je zato treba uporabiti ZST-1.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZST-1 člen 6, 6/2. ZPlaSS člen 111, 111/2, 111/3, 111/4, 111/5. Pravilnik o predložitvi in prevzemu podatkov s plačilnih navodil, izpiska o prometu in stanju, delnih izpisov ter obrestnih listov v računalniški obliki (2010) člen 19, 19/1.
sodna taksa za revizijo - plačilo sodne takse - čas plačila sodne takse
Dan prejema plačnikovega naloga za plačilo je obenem tudi dan izvršitve transakcije, katere sestavni del je prejem (odobritev) sredstev na prejemnikovem računu. Kot čas plačila je treba šteti dan, ko je v skladu s plačilnim nalogom izvedena naložena transakcija, torej ko sodišče prejme nakazilo na svoj podračun.
upravni postopek - očitna pisna pomota - odprava pomote
V skladu z določbo 223. člena ZUP lahko organ, ki izda odločbo, vsak čas popravi pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. To pravico pa ima tudi organ druge stopnje v okviru pritožbenega postopka. Ker je prišlo pri navedbi valute do očitne pomote, tako ne gre za spremembo odločbe v škodo tožnika.
upravni spor - umik tožbe - ustavitev postopka - sodna taksa - vrnitev preveč plačane sodne takse
Tožeča stranka je s pisno vlogo izjavila, da tožbo umika. Ker v obravnavani zadevi sodišče o stvari doslej še ni odločilo, je na podlagi 2. odstavka 34. člena ZUS-1 postopek s sklepom ustavilo.
Na podlagi 1. odstavka 37. člena ZST-1 sodišče, ki je odločalo v postopku na prvi stopnji, odredi vrnitev (preveč plačane) takse po uradni dolžnosti.
Po določbi 29. člena ZST, ki je veljal v času nastanka taksne obveznosti, v primeru, če taksni zavezanec sodne takse ne plača niti po opominu sodišča, obvesti sodišče pristojni davčni organ, naj neplačano takso izterja. Na podlagi sporočila sodišča izda davčni organ odločbo, s katero naloži taksnemu zavezancu, da v 15. dneh plača sodno takso in 50 % pribitka nanjo, sicer jo prisilno izterja.
Ker je tožnik ugovor zoper plačilni nalog umaknil, je sodišče postopek z ugovorom zoper plačilni nalog ustavilo, in sicer po določbi 2. odstavka 334. člena ZPP (v zvezi z 22. členom ZUS-1), ki določa, da lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler pritožbeno sodišče ne odloči o njej.
Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za to, da se taksa vrne, so določeni (izključno) v ZST; za primer, ko stranki skleneta sodno poravnavo pred izdajo odločbe, v 2. odstavku 32. a člena. Da se v procesni situaciji, kot je bila v obravnavanem primeru, taksa, plačana za predlog o izvršbi, obravnava kot taksa za tožbo, ZST ne določa.
ZST člen 36, 36/3, 12, 12/1, 12/1-3, 36, 36/3, 12, 12/1, 12/1-3. ZUS člen 23, 23/1. ZPP člen 155, 155.
stroški postopka
V primeru, ko gre za spor, ki se nanaša na varstvo ustavnih pravic, je tožena stranka tožeči stranki dolžna povrniti stroške postopka, v skladu s 1. odstavkom 158. člena ZPP, ki določa, da kadar tožeča stranka umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
ZUS člen 16, 16/1, 16, 16/1. ZPP člen 168/5, 105a, 105a/1, 168, 168/5, 105a, 105a/1, 168.
pravna oseba - sodna taksa
Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks pravne osebe mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (6. odstavek 168. člena ZPP). Sodišče lahko torej pravno osebo v upravnem sporu v skladu z določilom 105. a člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 16. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 - popravek in 70/00, v nadaljevanju ZUS), po katerem se za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe ZPP, oprosti plačila sodnih taks le za tožbo, nasprotno tožbo, predlog za obnovo postopka, predlog za vrnitev v prejšnje stanje, predlog za zavarovanje dokazov ter predlog za poskus poravnave, ne pa za pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča. ZUS ne pozna instituta napovedi pritožbe, zato tožeče stranke ni mogoče oprostiti plačila sodnih taks za pritožbo zoper sodbo upravnega sodišča RS.
ZST člen 14, 14/1, 14, 14/1. ZPP člen 105a, 168, 168/5, 105a, 168, 168/5.
pravna oseba - sodna taksa
Tožeča stranka je vložila predlog za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo. Glede na določilo 105.a člena ZPP pravne osebe ni mogoče oprostiti plačila sodnih taks za pritožbo, zato je sodišče zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo, saj za navedeno taksno oprostitev v zakonu ni pravne podlage.
V obravnavani zadevi gre očitno za nepredložitev potrdila o plačilu takse, ki bi ga sodišče glede na 4. odstavek 26. člena ZST moralo prejeti oziroma bi moral taksni zavezanec predložiti potrdilo o plačilu takse. V primeru, da upravni organ ugotovi, da je bila taksa plačana v gotovini, pa taksni zavezanec ni predložil potrdila o plačilu, se zaračuna in izterja samo kazenska taksa v višini 10 %, vendar ne več kot 250 točk.
Opomin za plačilo sodne takse prekine tek zastaranja, vendar pa to velja le v primeru, ko je stranki poslan pred iztekom relativnega zastaralnega roka, ne pa tudi, če je stranki poslan po njegovem izteku.
Če tožena stranka izvajanje določene socialno varstvene storitve uporabi tudi za dejansko podlago za odločanje v upravnem postopku ureditve stikov med družinskimi člani, potem lahko prizadeta stranka nepravilnosti glede tako ugotovljenega dejanskega stanja in tudi glede morebitnih kršitev ustavnih pravic uveljavlja v upravnem postopku v zadevi ureditve stikov med družinskimi člani, ne pa v upravnem sporu v zvezi z ugovorom zoper delo strokovne delavke zavoda po 3. razdelku VII. poglavja ZSV. Tudi dejstvo, da odgovora na ugovor zoper delo strokovne delavke ni podal svet socialno varstvenega zavoda, kot to zahteva določilo 95. člena ZSV, ampak direktor zavoda, ni razlog oziroma podlaga za sprožitev upravnega spora. V postopku odločanja o ugovoru tožnice zoper delo strokovne delavke tudi ni bilo poseženo v procesno pravico tožnice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS), saj v postopku odgovora na ugovor tožnice sploh ni šlo za varstvo tožničinih pravic in tožena stranka ni odločala o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih tožeče stranke. Ker izpodbijani akt, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, sodišče zaradi načela subsidiarnosti tudi ni sprejelo v vsebinsko presojo tožbene navedbe, da je bilo z delom strokovne sodelavke v okviru razgovora s tožničinimi starši kršena materialna pravica tožnice iz določila 21. člena Ustave RS.
Osnovni kriterij pri odločanju o utemeljenosti odpisa davčnega dolga je v vsakem obravnavanem primeru posebej ugotovljen podatek o tem, ali dohodek na družinskega člana pri zavezancu presega znesek bruto zajamčene plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Po mnenju sodišča višina zajamčene plače, ki je z Zakonom o zajamčenih osebnih dohodkih določena kot tisti minimalni znesek, ki še varuje materialno in socialno varnost delavcev in s tem zagotavlja vsaj minimalno socialno varnost, predstavlja ustrezno objektivno merilo za odločanje tudi pri odpisu davčnega dolga. Po presoji sodišča se s plačilom sodne takse ne bodo občutno zmanjšala sredstva, s katerimi se preživlja, kajti plačilo sodnih taks ne predstavlja obveznosti, ki bi mesečno bremenila tožnikove prihodke, pač pa gre samo za enkratno bremenitev njegovih prihodkov, pridobljenih v daljšem časovnem obdobju.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje
Tožeča stranka je za oprostitev plačila sodnih taks za tožbo in sodbo zaprosila ponovno. Ker je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba, je moralo sodišče predlog zavreči na podlagi 6. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu.
URS člen 87, 125. ZUstS člen 44, 44/1. ZUN člen 76a, 76a/1. ZGO-1 člen 157. ZUS člen 60, 60/3. ZST člen 13, 13/3.
učinek uveljavitve rokov - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo - taksna oprostitev
Določilo 1. odstavka 44. člena Zakona o Ustavnem sodišču pravi, da se zakon, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Do dne 15. 3. 2003 o spornem razmerju še ni bilo pravnomočno odločeno, kar pomeni, da sodišče v tem upravnem sporu ne sme uporabiti ZUN. Ker ZGO ne predvideva uporabe določila 157. člena ZGO tudi za primere nedovoljene gradnje pred uveljavitvijo ZGO, v času odločanja v upravnem sporu ni zakonske podlage za tožnikovo obveznost plačila nadomestila za uzurpacijo in degradacijo prostora.