zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - dejanska raba zemljišč - obrazložitev odločbe
Z novelo ZDKG-A, uveljavljeno 13. 4. 2013, je bila dana pravna podlaga za (ponovni) postopek; v določbi 5. člena navedenega zakona je upravnim enotam naložena dolžnost, da v petih letih od uveljavitve zakona po uradni dolžnosti preverijo, ali kmetije izpolnjujejo pogoje, da se določijo za zaščitene kmetije, pri čemer se prednostno preverijo tiste kmetije, ki so predmet zapuščinskega postopka ali pravnega prometa med živimi. Zato sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene navedbe, da je bila z izpodbijano odločbo kršena določba četrtega odstavka 225. člena ZUP in da je bilo s tem protipravno in nedopustno poseženo v tožnikovo ustavno pravico do zasebne lastnine.
Zakon kriterije za zaščito kmetij določa glede na objektivno primernost zemljišč za kmetijsko in gozdarsko dejavnost; zato se o zaščiti kmetije ne odloča na podlagi trenutne oblike gospodarjenja, temveč na podlagi njene objektivne zmožnosti za kmetijsko in gozdno dejavnost.
upravni postopek - dopolnilna odločba - pogoji za izdajo dopolnilne odločbe - zavrnitev zahtevka
Na podlagi tožnikovega predloga za izdajo dopolnilne odločbe toženka glede na določbo 220. člena ZUP ni imela podlage, da tožnika določi za nadomestnega upravičenca, saj ta zahtevek ob vložitvi zahteve A.A. ni bil postavljen in ob odločanju o njeni zahtevi z odločbo z dne 7. 5. 2009 ni ostalo nič neodločeno.
premestitev na drugo uradniško delovno mesto - premestitev iz poslovnih razlogov - ukinitev delovnega mesta - imenovanje v nižji naziv - razlogi za premestitev
Tožnica zgolj meni, da spremembe v notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v organu niso bile izvedene pravilno in zakonito ter se ne strinja s premestitvijo na drugo uradniško delovno mesto. Vendar to niso okoliščine, ki bi bile relevantne za obravnavano zadevo: pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v organu se kot splošni akt delodajalca lahko izpodbija pred delovnim sodiščem, v kolektivnem delovnem sporu, prav tako se pred delovnim sodiščem lahko izpodbija sklep o premestitvi, v individualnem delovnem sporu.
Ustavitev davčne izvršbe ureja 155. člen ZDavP-2, ki predvideva, da so po tem, ko je že bil izdan sklep o davčni izvršbi, nastopile okoliščine, zaradi katerih je v nadaljevanju treba davčno izvršbo ustaviti. Tožnik razlogov za ustavitev davčne izvršbe ne izkaže. Če pa se ni strinjal s samim sklepom o izvršbi, pa bi moral podati pritožbo zoper navedeni sklep. Institut ustavitve davčne izvršbe namreč ni namenjen temu, da bi se pravna sredstva podvajala, enkrat na podlagi samega sklepa o davčni izvršbi, drugič pa z vložitvijo samostojnega predloga za ustavitev davčne izvršbe.
Tožnik je fizična oseba, ki je v skladu s 7. členom ZGD-1 odgovorna za nastale obveznosti z vsem svojim premoženjem, tudi tistim, za katerega se ga terja po spornem sklepu o davčni izvršbi in sicer za obveznosti izbrisane družbe trženja avtomatov A.A. s.p.
upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - državljanstvo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
A.A. je imel državljanstvo LRS in jugoslovansko državljanstvo od 28. 8. 1945 do svoje smrti leta 1987, na dan 1. 1. 1960 pa je imel stalno prebivališče v C., Avstrija, kjer je tudi umrl, ni pa jasno, ali je imel (tudi) avstrijsko državljanstvo. Glede na določbe FIP in dejanske okoliščine zadeve, ki izhajajo iz upravnega spisa, je zaključek drugostopenjskega organa o nemožnosti pridobitve odškodnine od tuje države za bivšega lastnika podržavljenega premoženja pok. A.A. napačen oziroma vsaj preuranjen, zlasti ob upoštevanju, ker je drugostopenjski organ svoj zaključek utemeljil (predvsem) na podlagi nemožnosti pridobitve podatka od pristojnih organov v zvezi z avstrijskim državljanstvom upravičenca.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Vročitev tožnikoma je bila opravljena 5. 3. 2015, kar izhaja iz povratnic-obvestil o opravljeni vročitvi, ki se nahajata v upravnem spisu. Rok za vložitev tožbe je v obravnavanem primeru tako začel teči 6. 3. 2015 in se je iztekel 6. 4. 2015.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi - zavrženje prošnje
Ker je bilo o zahtevkih, glede katerih tožnik ponovno vlaga prošnjo, že odločeno, je organ na podlagi 4. točke 129. člena ZUP prošnjo tožnika pravilno zavrgel kot nedovoljeno.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - procesne predpostavke - zahteva za izdajo odločbe - vložitev zahteve pri organu prve stopnje - potek roka za odločanje o pritožbi
Rok za izdajo odločbe o pritožbi teče od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo. Pri tem je mišljen organ prve stopnje, ki je tisti, ki prejme pritožbo, oziroma ki mu je pritožba izročena. Razlog, zaradi katerega je prišlo do prekoračitve roka, ki se omenja v odgovoru na tožbo (ker pritožba ni bila poslana v reševanje organu druge stopnje), pri tem ni pomemben.
Procesna predpostavka za odločanje o tožbi zaradi molka drugostopenjskega organa je izpolnjena tudi v primeru, če je bila zahteva za izdajo odločbe poslana organu prve stopnje. Izpolnjen je tudi pogoj pretečenega naknadnega sedemdnevnega roka, v katerem bi moral drugostopenjski organ izdati odločbo o pritožbi. Pri tem je sodišče upoštevalo, da bi morala biti tudi zahteva za izdajo odločbe, enako kot pred tem pritožba, v skladu z določbami ZUP odstopljena organu druge stopnje nemudoma oziroma „brez odlašanja“. Le na ta način je namreč mogoče doseči namen tožbe zaradi molka organa, ki je v tem, da se stranki, ki ji ni bila izdana odločba v predpisanih rokih, omogoči sodno varstvo njenih pravic in koristi ter obenem prepreči nedopustno podaljševanje postopka odločanja o pritožbi s strani organa prve stopnje.
davčna izvršba - pritožba zoper sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - izvršljiva odločba o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti - ustavitev izvršbe
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Zato tožnica z ugovori, s katerimi uveljavlja nepravilnost oziroma neustavnost odločbe o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti, v postopku izvršbe ni mogla uspeti in iz istega razloga s takšnimi ugovori tudi ne more uspeti v postopku s tožbo. Pač pa bo tožnica, če bo dosegla odpravo odmerne odločbe, ki je izvršilni naslov, lahko dosegla tudi ustavitev izvršbe oziroma odpravo vseh njenih posledic, vključno z vračilom plačanega zneska.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke za vložitev tožbe - aktivna legitimacija - stranka v postopku - zavrženje tožbe
Tožnik v tožbi navaja, da v obravnavanem postopku, v katerem je bila z izpodbijano odločbo izvršitelju A.A. podeljeno pooblastilo za hrambo in upravljanje z zaseženimi predmeti na območju Okrožnega sodišča v Kopru, ni sodeloval v postopku, niti kot stranka, niti kot stranski udeleženec. Navedeno izhaja tudi iz izpodbijane odločbe, ki je bila osebno vročena le izvršitelju, na katerega se odločba nanaša.
davek na motorna vozila - zahtevek za vračilo plačanega DMV - rok za vložitev zahtevka za vračilo - materialni prekluzivni rok
Na podlagi osmega odstavka 11. člena ZDMV lahko upravičenec zahteva vračilo davka pri davčnem organu v treh mesecih od poteka meseca, v katerem so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi lahko zahteval vračilo davka. Po mnenju sodišča gre za materialni prekluzivni rok. Zamuda takšnega roka pa ima za posledico izgubo pravice, torej nastopi prekluzija.
V obravnavanem primeru je sporna pravna podlaga za obračun davčnega odtegljaja in vprašanje uveljavljanja dejanskih stroškov.
Dejstvo, da je bil dohodek izplačan tuji pravni osebi, izdajateljici računa, ne dokazuje, da dohodek ne pripada nastopajočemu izvajalcu. Ko je izplačilo opravljeno agenciji, ki je po sklenjeni pogodbi v razmerju do tožnice nastopala kot posrednik oziroma zastopnik nastopajočih glasbenikov, gre za dohodek fizičnih oseb – nastopajočih izvajalcev in ne za dohodek od storitev nastopajočih izvajalcev, ki pripada drugi (tuji pravni) osebi. Tožnici je tako kot izplačevalki dohodkov in plačniku davka utemeljeno naloženo plačilo davčnega odtegljaja. Na podlagi določb ZDoh-2 (5. člen in drugi odstavek 68. člena) se namreč dohodek, izplačan tujemu nastopajočemu izvajalcu preko agenta, obdavči enako kot neposredno plačilo izvajalcu. Davčni odtegljaj se izračuna, odteguje in plačuje od posameznega plačila, zmanjšanega za 25 % normiranih stroškov in po stopnji, določeni z ZDDPO-2.
Zavezanec nerezident, ki nima poslovne enote v Sloveniji, lahko namesto normiranih stroškov uveljavlja posamezni aktivnosti v Sloveniji neposredno pripisljive dejanske stroške, ki se priznajo na podlagi dokazil. Dejanske stroške lahko uveljavi pri davčnem organu v 30 dneh od izplačila dohodka ali v 30 dneh od zadnjega izplačila dohodka, če se dohodek za posamezno aktivnost izplačuje v več delih. Davčni organ odloči o poračunu davčnega odtegljaja na podlagi uveljavljanja dejanskih stroškov v 15 dneh od dneva predložitve zahtevka. Gre torej za pravico, ki se uveljavlja v posebnem postopku in ne v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora pri družbi izplačevalki.
varstvo osebnih podatkov - ukrep državne nadzornice za varstvo osebnih podatkov - inšpekcijski postopek - status stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku - pravni interes - Supervizor
Namen inšpekcijskega postopka v primeru, kot je obravnavani, ni le varstvo javnega, ampak po naravi stvari nujno tudi interesa posameznikov, saj so ti nosilci omenjene človekove pravice. Zato se tudi vprašanje zakonitosti obdelave njihovih osebnih podatkov neposredno nanaša na njihov pravni položaj, pri čemer je morebiti ugotovljeno nezakonitost v tem postopku mogoče tudi odpraviti. To pomeni, da ima imetnik osebnih podatkov od tega neposredno pravno korist, in nasprotno, v primeru ustavitve postopka (ker nezakonitost ni bila ugotovljena), je lahko vanjo poseženo. Toženka zato zavrnitev stranske udeležbe nepravilno utemeljuje s tem, da je bil predmetni inšpekcijski postopek uveden in da poteka po uradni dolžnosti zaradi zaščite javnega interesa, ki da je v tem, da se osebni podatki obdelujejo zakonito.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - dejanska pridobitev premoženja
Zakonodajalec je dolžnost vračila BPP vezal izključno na okoliščino, da je upravičenec v postopku dejansko dobil neko premoženje, ne pa na pridobitev celotnega iztoženega (ali celo zahtevanega) premoženja.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sodna izvršba - sklep o cenitvi - cenitev nepremičnin
Izpodbijani sklep je odločitev, ki jo je sprejel nosilec sodne veje oblasti zaradi izvrševanja te oblasti, torej v skladu s svojimi ustavnimi pristojnostmi. Zato izpodbijani sklep v skladu s 3. členom ZUS-1 ni upravni akt in ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij - poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom osebe javnega prava - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja
Zahteva prosilke se nanaša na razkritje seznama svetovalnih, avtorskih (tudi odvetniških) in drugih intelektualnih storitev in to v obsegu podatkov, ki jih navaja prvi odstavek 6.a člena ZDIJZ. To pa so podatki, ki predstavljajo po ZDIJZ absolutno dostopne informacije javnega značaja, ko gre za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zakon pri tem ne dopušča izjem niti po 6. členu niti po tretjem odstavku 6.a člena.
Določba petega odstavka 1.a člena ZDIJZ zavezancem nalaga, da omogočijo dostop do informacij javnega značaja, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil zavezanec pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, torej tudi, če je to bilo pred uveljavitvijo ZDIJZ-C.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba premoženjskega stanja prosilca
Tožeča stranka v obdobju štirih let od pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, ni izpolnjevala finančnih pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Zato je dolžna povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči.
prenehanje sodniške funkcije - sodno varstvo - prosti preudarek - načelo sorazmernosti - test razumnosti
Ocena sodniške službe mora biti celovita in mora na podlagi drugega odstavka 29. člena ZSS vsebovati obrazložitev glede izpolnjevanja vseh kriterijev iz prvega odstavka 29. člena ZSS. Iz obrazložitve odločbe Sodnega sveta mora biti razvidna argumentacija, zakaj neizpolnjevanje določenega kriterija glede na izpolnjevanje drugih kriterijev pomeni, da tožnica ne ustreza sodniški funkciji in ji ta funkcija preneha. Akt o potrditvi prenehanja sodniške službe mora temeljiti na natančni, celoviti in pravilni ugotovitvi obstoja razlogov za prenehanje sodniške službe, ki jih predpisuje ZSS.