brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba premoženjskega stanja prosilca
Tožeča stranka v obdobju štirih let od pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, ni izpolnjevala finančnih pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Zato je dolžna povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči.
Kot razlog za izdajo izpodbijane odločbe je navedena reorganizacija Ministrstva za obrambo, na podlagi katere je tožnica, Generalštab Slovenske vojske, dobila svojo lastno matično in davčno številko in se tako od 1. 1. 2012 dalje samostojno vodi v javnih evidencah AJPES, ZZZS in FURS. Navedeno pa ne more predstavljati pravne podlage za opredelitev tožnice kot delodajalke in zavezanke po ZZRZI.
ZDIJZ člen 1, 1/1, 4, 4/1, 5, 6, 6/1, 6/2. ZGD-1 člen 39.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - obstoj dokumenta - poslovna skrivnost - stanje depozitov države v banki
Tožena stranka je pravilno odločila, da mora organ prosilcu posredovati fotokopijo zahtevanega dokumenta o stanju depozitov pri banki od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013, saj gre za zahtevane informacije, do katerih je dostop po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ dovoljen in z zahtevanim dokumentom organ tudi dejansko razpolaga. Zahtevani podatki se lahko štejejo za poslovno skrivnost in tožeča stranka lahko v upravnem postopku kot prizadeta stranka oziroma v upravnem sporu kot tožeča stranka varuje svojo poslovno skrivnost, a je dokazno breme za izkazovanje škode in potrebo po sorazmernem varstvu glede na zaščito javnega interesa v tem smislu na tožeči stranki.
Tožeča stranka (banka), ki ni organ v smislu 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, se ne more sklicevati na izjemo iz 11. točke 2. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki ščiti zgolj organe (zavezance), ne pa tudi prizadete stranke, ki niso zavezanke po ZDIJZ.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja - načelo zaslišanja stranke
Sodišče je tožbi ugodilo, ker tožena stranka tožnici ni dala možnosti, da izve za potek postopka, preden je prejela izpodbijano odločbo, tako da tožnica ne bi bila zgolj objekt upravnega postopka in da bi se lahko pred izdajo izpodbijane odločbe tudi izrekla o pomembnih dejstvih za odločitev, ki jih je tožena stranka ugotovila po uradni dolžnosti. Tožnica je v tožbi podala konkretne ugovore, ki niso pavšalni ali očitno neutemeljeni, zato je v predmetni zadevi nespoštovanje določbe 1. odstavka 9. člena oziroma 1. odstavka 138. člena ZUP lahko vplivalo na zakonitost odločitve.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek
V konkretnem primeru meje prostega preudarka niso bile prekoračene in tožena stranka prostega preudarka tudi ni uporabila na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen.
Gradbeno dovoljenje, ki je bilo priloženo vlogi, ni imelo oznake pravnomočnosti, ni imelo žiga, niti priloženega potrdila o pravnomočnosti in se tudi ni glasilo na tožnika. Tako je bila tožnikova vloga v fazi predhodnega preizkusa formalne popolnosti vloge že zaradi povedanega z izpodbijanim sklepom pravilno zavržena.
Opis storitev na spornih računih v konkretnem primeru je kontradiktoren in nima podlage v pogodbi, na katero se oba računa sklicujeta. Sporna računa nista v skladu s 82. členom ZDDV-1. Iz navedenega razloga v obravnavani zadevi ni izpolnjen pogoj za odbijanje vstopnega DDV po točki a) prvega odstavka 67. člena ZDDV-1.
Splošni pogoji za poslovanje Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije člen 11.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - štipendija za študij v tujini - izpolnjevanje razpisnih pogojev - povprečna ocena
Javni razpis je v 5. točki določal razpisne pogoje, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za uvrstitev kandidata v nadaljnji postopek za izbor. Med drugim je bil v točki 5.19 javnega razpisa določen tudi razpisni pogoj, da mora kandidat pod točko A javnega razpisa dosegati povprečno oceno glede na točko 7.1. javnega razpisa – Uspeh, vsaj 4,1. Skupna povprečna ocena tožnika je znašala 3,2564. Tako povprečna ocena tožnika ni dosegla razpisnega pogoja iz točke 5.19 javnega razpisa (povprečne ocene 4,1). Povprečna ocena v višini 4,1 za dijake pa je bila nesporno kot razpisni pogoj za uvrstitev v izbirni postopek navedena v javnem razpisu ter so bili z njo vsi kandidati tudi seznanjeni.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij - poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom osebe javnega prava - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja
Zahteva prosilke se nanaša na razkritje seznama svetovalnih, avtorskih (tudi odvetniških) in drugih intelektualnih storitev in to v obsegu podatkov, ki jih navaja prvi odstavek 6.a člena ZDIJZ. To pa so podatki, ki predstavljajo po ZDIJZ absolutno dostopne informacije javnega značaja, ko gre za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zakon pri tem ne dopušča izjem niti po 6. členu niti po tretjem odstavku 6.a člena.
Določba petega odstavka 1.a člena ZDIJZ zavezancem nalaga, da omogočijo dostop do informacij javnega značaja, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil zavezanec pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, torej tudi, če je to bilo pred uveljavitvijo ZDIJZ-C.
prenehanje sodniške funkcije - sodno varstvo - prosti preudarek - načelo sorazmernosti - test razumnosti
Ocena sodniške službe mora biti celovita in mora na podlagi drugega odstavka 29. člena ZSS vsebovati obrazložitev glede izpolnjevanja vseh kriterijev iz prvega odstavka 29. člena ZSS. Iz obrazložitve odločbe Sodnega sveta mora biti razvidna argumentacija, zakaj neizpolnjevanje določenega kriterija glede na izpolnjevanje drugih kriterijev pomeni, da tožnica ne ustreza sodniški funkciji in ji ta funkcija preneha. Akt o potrditvi prenehanja sodniške službe mora temeljiti na natančni, celoviti in pravilni ugotovitvi obstoja razlogov za prenehanje sodniške službe, ki jih predpisuje ZSS.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - izplačilo odškodnine
Po ustaljeni upravnosodni praksi je za nastanek upravičenčeve obveznosti za vrnitev stroškov, izplačanih iz naslova dobljene brezplačne pravne pomoči, bistveno tudi, da je upravičenec na podlagi odločitve sodišča sredstva tudi dejansko prejel.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh zadeve - ugovor zoper sklep o izvršbi
Ugotovitev tožene stranke, da tožnikova zahteva ni razumna ter nima verjetnega izgleda za uspeh, je pravilna. Ugotovitvam, da je prenehal z odplačevanjem kredita, namreč tožnik ne ugovarja, niti ne ugovarja, da je odplačal več, kot to navaja upnica. Zaradi navedenega njegov tožbeni ugovor, da bi lahko v zadevi uspel vsaj glede višine dolga, ni verjeten.
premestitev obsojenca v drug zavod - razlogi za premestitev - premestitev iz razlogov varnosti
Za odločitev v predmetni zadevi je bistvena ugotovitev, ali je obsojencu v zavodu, kjer prestaja kazen zapora, omogočeno varno prestajanje te kazni. Premeščanje obsojencev v druge ZPKZ je skrajen ukrep, ki je utemeljen le v primerih, ko v zavodu, kjer tak obsojenec prestaja kazen zapora, kljub izvedbi različnim ukrepov, temu obsojencu ni mogoče zagotoviti ustrezne varnosti in preprečiti nadaljnjih konfliktov. Zavodi imajo pri reševanju konfliktnih situacij med soobsojenci na voljo več različnih ukrepov. Prošnja tožnika za premestitev iz zavoda, kjer tožnik prestaja kazen zapora, v drug zavod zaradi ponavljajočih groženj soobsojenca iz varnostnih razlogov zato ni utemeljena.
Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 5, 9, 13, 14, 18, 18/1, 21, 21a, 21b.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merilo za ocenjevanje programov - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Izpodbijana odločitev je nepopolna in pomanjkljiva, saj iz nje ni razvidno, če je in kako je potekalo medsebojno dogovarjanje iz 18. člena Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO in zato ni mogoče presoditi, ali je bil postopek odločanja voden pravilno. Prav tako sodišče ugotavlja, da tožena stranka kljub pozivu sodišču v predmetni zadevi ni predložila vseh upravnih spisov, iz katerih bi bilo razvidno, kako je postopek potekal. Že iz navedenih razlogov je treba izpodbijani sklep odpraviti in zadevo vrniti organu prve stopnje v ponoven postopek.
ZSS člen 18, 28, 29. ZUS-1 člen 2, 4, 40, 40/3. ZUP člen 214.
sodniška služba - imenovanje na mesto vrhovnega sodnika - kriteriji za izbiro - predlog o imenovanju kandidata na sodniško mesto - obvestilo o neizbiri kandidata - diskrecijska pravica - obrazložitev odločbe
Obvestilo Sodnega sveta o neizbiri kandidata na sodniško mesto ni upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.
Da lahko sodišče opravi presojo zakonitosti odločbe, izdane po prostem preudarku, mora obrazložitev vsebovati dovolj natančno ugotovljeno konkretno dejansko stanje in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo v izreku odločbe navedeno obrazložitev.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba premoženjskega stanja prosilca
Tožeča stranka v obdobju štirih let od pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, ni izpolnjevala finančnih pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Zato mora povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev - status kmeta
ZKZ ne določa, da fizične osebe, ki že kmetujejo in so lastniki kmetijskih zemljišč, pa ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa kmeta po drugih treh alinejah prvega odstavka 24. člena ZKZ, ne bi mogle pridobiti statusa po 4. alineji. Po mnenju sodišča je treba navedeno določilo uporabiti tudi za osebe, ki že kmetujejo oziroma so že lastniki kmetijskih zemljišč. Lastništvo kmetijskih zemljišč po zakonu ni izključevalni razlog za pridobitev statusa kmeta.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - vabilo na mejno obravnavo - vročitev vabila
Poštna knjiga po mnenju organa izkazuje, da je tožnik bil vabljen na mejno obravnavo in da je bilo vabilo nanjo pravilno in pravočasno. Navedeni zaključek prvostopenjskega organa ni pravilen. Ob dejstvu, da je bilo vabilo poslano priporočeno po pošti ter da ga tožnik ni dvignil, v zadevi ni izpolnjen pogoj, da je predložena poštna knjiga popolno dokazilo, ki dokazuje pravilnost tožnikovega vabljenja. Torej dokazilo, ki naj bi dokazovalo pravilnost vročitve, ne izkazuje, da je bilo vabilo na mejno obravnavo oddano na pošto tako, da ga je lastnik prejel vsaj 8 dni pred datumom izvedbe mejne obravnave, kot določa kot drugi pogoj za presojo popolnosti dokazila peti odstavek 30. člena ZEN.
brezplačna pravna pomoč - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Glede na osnovno prošnjo dopolnitev ni pripomogla k razjasnitvi zadeve, ostalo je nerazjasnjeno, za katero zadevo želi prosilka pravno pomoč, zato je bilo zavrženje prošnje na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP utemeljeno. Postavitev zahtevka je v dispoziciji stranke in njeni aktivnosti. Organ po uradni dolžnosti ne more postaviti zahtevka in nadomestiti volje stranke.
agrarna skupnost - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - vračanje premoženja agrarni skupnosti - način izvrševanja premoženjskih pravic - solastnina - skupna lastnina
Z vidika cilja, ki ga zasleduje ZPVAS, je bistveno le, da se premoženjske pravice (tudi lastninska pravica) z odločbo upravnega organa vrnejo članom ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti v obsegu, ki je enak obsegu odvzetih premoženjskih pravic (1. stavek drugega odstavka 8. člena ZPVAS), in sicer v taki obliki, da jih bodo člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti lahko izvrševali na način, ki ga (upoštevaje pravila nekdanje agrarne skupnosti in veljavno stvarno-pravno zakonodajo) določijo v svojih pravilih. Iz določb ZPVAS ne izhaja, da je odvzete premoženjske pravice mogoče članom ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti vrniti le v primeru, če so v sporazumu ob ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti določili enako obliko izvrševanja lastninske pravice, kot je bila v času podržavljenja. Prav tako ne izhaja, da bi morala biti v tem sporazumu sploh opredeljena oblika lastninske organiziranosti ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti.