brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - izplačilo odškodnine
Po ustaljeni upravnosodni praksi je za nastanek upravičenčeve obveznosti za vrnitev stroškov, izplačanih iz naslova dobljene brezplačne pravne pomoči, bistveno tudi, da je upravičenec na podlagi odločitve sodišča sredstva tudi dejansko prejel.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba premoženjskega stanja prosilca
Tožeča stranka v obdobju štirih let od pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, ni izpolnjevala finančnih pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Zato je dolžna povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Tožena stranka je pravilno ugotavljala mesečne prejemke za tožničinega moža za mesece februar, marec in april leta 2015, ker so to trije meseci pred mesecem, ko je tožnica vložila prošnjo, in temu tožeča stranka ne oporeka.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Zavarovalnica je tožniku izplačala celoten dogovorjeni znesek odškodnine in stroškov postopka. Zato je organ za brezplačno pravno pomoč v skladu z določbo 46. in 48. člena ZBPP zaradi pridobljenega premoženja upravičeno izdal sklep in upravičencu naložil povračilo stroškov, ki so bili odmerjeni in izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči.
Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 5, 9, 13, 14, 18, 18/1, 21, 21a, 21b.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merilo za ocenjevanje programov - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Izpodbijana odločitev je nepopolna in pomanjkljiva, saj iz nje ni razvidno, če je in kako je potekalo medsebojno dogovarjanje iz 18. člena Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO in zato ni mogoče presoditi, ali je bil postopek odločanja voden pravilno. Prav tako sodišče ugotavlja, da tožena stranka kljub pozivu sodišču v predmetni zadevi ni predložila vseh upravnih spisov, iz katerih bi bilo razvidno, kako je postopek potekal. Že iz navedenih razlogov je treba izpodbijani sklep odpraviti in zadevo vrniti organu prve stopnje v ponoven postopek.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - interes pravičnosti in morale - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve odločbe ni jasno, na podlagi česa je organ zaključil, da bi bila odobritev brezplačne pravne pomoči v konkretnem primeru v nasprotju z interesom pravičnosti in morale ter zakaj za prosilkin osebni in socialno ekonomski položaj ni pomembno, da ima v omenjeni kazenski zadevi pooblaščenca. O navedenem v odločbi ni nobenih dejanskih ugotovitev niti razlogov, na podlagi katerih je tožena stranka prišla do takšnega zaključka. Takšna obrazložitev ni skladna z 214. členom ZUP.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij - poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom osebe javnega prava - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja
Zahteva prosilke se nanaša na razkritje seznama svetovalnih, avtorskih (tudi odvetniških) in drugih intelektualnih storitev in to v obsegu podatkov, ki jih navaja prvi odstavek 6.a člena ZDIJZ. To pa so podatki, ki predstavljajo po ZDIJZ absolutno dostopne informacije javnega značaja, ko gre za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zakon pri tem ne dopušča izjem niti po 6. členu niti po tretjem odstavku 6.a člena.
Določba petega odstavka 1.a člena ZDIJZ zavezancem nalaga, da omogočijo dostop do informacij javnega značaja, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil zavezanec pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, torej tudi, če je to bilo pred uveljavitvijo ZDIJZ-C.
Gradbeno dovoljenje, ki je bilo priloženo vlogi, ni imelo oznake pravnomočnosti, ni imelo žiga, niti priloženega potrdila o pravnomočnosti in se tudi ni glasilo na tožnika. Tako je bila tožnikova vloga v fazi predhodnega preizkusa formalne popolnosti vloge že zaradi povedanega z izpodbijanim sklepom pravilno zavržena.
prenehanje sodniške funkcije - sodno varstvo - prosti preudarek - načelo sorazmernosti - test razumnosti
Ocena sodniške službe mora biti celovita in mora na podlagi drugega odstavka 29. člena ZSS vsebovati obrazložitev glede izpolnjevanja vseh kriterijev iz prvega odstavka 29. člena ZSS. Iz obrazložitve odločbe Sodnega sveta mora biti razvidna argumentacija, zakaj neizpolnjevanje določenega kriterija glede na izpolnjevanje drugih kriterijev pomeni, da tožnica ne ustreza sodniški funkciji in ji ta funkcija preneha. Akt o potrditvi prenehanja sodniške službe mora temeljiti na natančni, celoviti in pravilni ugotovitvi obstoja razlogov za prenehanje sodniške službe, ki jih predpisuje ZSS.
premestitev obsojenca v drug zavod - razlogi za premestitev - premestitev iz razlogov varnosti
Za odločitev v predmetni zadevi je bistvena ugotovitev, ali je obsojencu v zavodu, kjer prestaja kazen zapora, omogočeno varno prestajanje te kazni. Premeščanje obsojencev v druge ZPKZ je skrajen ukrep, ki je utemeljen le v primerih, ko v zavodu, kjer tak obsojenec prestaja kazen zapora, kljub izvedbi različnim ukrepov, temu obsojencu ni mogoče zagotoviti ustrezne varnosti in preprečiti nadaljnjih konfliktov. Zavodi imajo pri reševanju konfliktnih situacij med soobsojenci na voljo več različnih ukrepov. Prošnja tožnika za premestitev iz zavoda, kjer tožnik prestaja kazen zapora, v drug zavod zaradi ponavljajočih groženj soobsojenca iz varnostnih razlogov zato ni utemeljena.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek
V konkretnem primeru meje prostega preudarka niso bile prekoračene in tožena stranka prostega preudarka tudi ni uporabila na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen.
Kot razlog za izdajo izpodbijane odločbe je navedena reorganizacija Ministrstva za obrambo, na podlagi katere je tožnica, Generalštab Slovenske vojske, dobila svojo lastno matično in davčno številko in se tako od 1. 1. 2012 dalje samostojno vodi v javnih evidencah AJPES, ZZZS in FURS. Navedeno pa ne more predstavljati pravne podlage za opredelitev tožnice kot delodajalke in zavezanke po ZZRZI.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh zadeve - ugovor zoper sklep o izvršbi
Ugotovitev tožene stranke, da tožnikova zahteva ni razumna ter nima verjetnega izgleda za uspeh, je pravilna. Ugotovitvam, da je prenehal z odplačevanjem kredita, namreč tožnik ne ugovarja, niti ne ugovarja, da je odplačal več, kot to navaja upnica. Zaradi navedenega njegov tožbeni ugovor, da bi lahko v zadevi uspel vsaj glede višine dolga, ni verjeten.
Opis storitev na spornih računih v konkretnem primeru je kontradiktoren in nima podlage v pogodbi, na katero se oba računa sklicujeta. Sporna računa nista v skladu s 82. členom ZDDV-1. Iz navedenega razloga v obravnavani zadevi ni izpolnjen pogoj za odbijanje vstopnega DDV po točki a) prvega odstavka 67. člena ZDDV-1.
ZDIJZ člen 1, 1/1, 4, 4/1, 5, 6, 6/1, 6/2. ZGD-1 člen 39.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - obstoj dokumenta - poslovna skrivnost - stanje depozitov države v banki
Tožena stranka je pravilno odločila, da mora organ prosilcu posredovati fotokopijo zahtevanega dokumenta o stanju depozitov pri banki od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013, saj gre za zahtevane informacije, do katerih je dostop po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ dovoljen in z zahtevanim dokumentom organ tudi dejansko razpolaga. Zahtevani podatki se lahko štejejo za poslovno skrivnost in tožeča stranka lahko v upravnem postopku kot prizadeta stranka oziroma v upravnem sporu kot tožeča stranka varuje svojo poslovno skrivnost, a je dokazno breme za izkazovanje škode in potrebo po sorazmernem varstvu glede na zaščito javnega interesa v tem smislu na tožeči stranki.
Tožeča stranka (banka), ki ni organ v smislu 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, se ne more sklicevati na izjemo iz 11. točke 2. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki ščiti zgolj organe (zavezance), ne pa tudi prizadete stranke, ki niso zavezanke po ZDIJZ.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja - načelo zaslišanja stranke
Sodišče je tožbi ugodilo, ker tožena stranka tožnici ni dala možnosti, da izve za potek postopka, preden je prejela izpodbijano odločbo, tako da tožnica ne bi bila zgolj objekt upravnega postopka in da bi se lahko pred izdajo izpodbijane odločbe tudi izrekla o pomembnih dejstvih za odločitev, ki jih je tožena stranka ugotovila po uradni dolžnosti. Tožnica je v tožbi podala konkretne ugovore, ki niso pavšalni ali očitno neutemeljeni, zato je v predmetni zadevi nespoštovanje določbe 1. odstavka 9. člena oziroma 1. odstavka 138. člena ZUP lahko vplivalo na zakonitost odločitve.
brezplačna pravna pomoč - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Glede na osnovno prošnjo dopolnitev ni pripomogla k razjasnitvi zadeve, ostalo je nerazjasnjeno, za katero zadevo želi prosilka pravno pomoč, zato je bilo zavrženje prošnje na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP utemeljeno. Postavitev zahtevka je v dispoziciji stranke in njeni aktivnosti. Organ po uradni dolžnosti ne more postaviti zahtevka in nadomestiti volje stranke.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesna sposobnost - po procesno nesposobni osebi vložena tožba - skrbnik - začasni zastopnik - neodobritev tožbe - zavrženje tožbe
Stalni skrbnik tožnika je sodišču z dopisom z dne 10. 8. 2015 sporočil, da tožbe ne odobrava. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da tožnik nima izkazane procesne legitimacije, zato je tožnikovo tožbo zavrglo.
Ker je bil tožniku zaradi poslovne in s tem procesne nesposobnosti že postavljen (najprej začasni in nato stalni) skrbnik, ki je njegov zakoniti zastopnik, to pomeni, da postavitev začasnega zastopnika v skladu z določbo 82. člena ZPP ni možna.
Toženka je pravilno uporabila prvi odstavek 270. člena ZUP in odločbo o odmeri plačila z dne 30. 6. 2014, ki je bila izdana tožniku na podlagi njegovih sporočenih neresničnih podatkov oziroma navedb, odpravila in mu ponovno odmerila letno plačilo na podlagi pravilnih podatkov o njegovih letnih prihodkih v letu 2013.
Postopek poenostavljene prisilne poravnave pomeni določitev načina poplačila tožnikove terjatve, ne pomeni pa oblikovanja tožnikove terjatve tako, da poseg vanjo oziroma preoblikovanje v postopku obnove ni mogoč. Tožnik ima prav, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje na terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Vendar pa tožnik s terjatvijo po odpravi odločbe ni več obremenjen, saj je terjatev toženke do tožnika, na podlagi odločbe z dne 30. 6. 2014, z odpravo ugasnila. S tem pa je prenehal tudi učinek sklepa o postopku poenostavljene prisilne poravnave nanjo.
Toženka je v obravnavanem primeru odločila v okviru danega pooblastila in navedla zadostne razloge za svojo odločitev. Ugotovljeno dejansko stanje utemeljuje zaključek komisije, da se ne more utemeljeno pričakovati, da tožnik kaznivega dejanja ne bo ponovil, kar je vsebina petega odstavka 88. člena KZ-1, določbo pa pri svojem odločanju o prošnji za pogojni odpust komisija uporabi.