Toženka je pravilno uporabila prvi odstavek 270. člena ZUP in odločbo o odmeri plačila z dne 30. 6. 2014, ki je bila izdana tožniku na podlagi njegovih sporočenih neresničnih podatkov oziroma navedb, odpravila in mu ponovno odmerila letno plačilo na podlagi pravilnih podatkov o njegovih letnih prihodkih v letu 2013.
Postopek poenostavljene prisilne poravnave pomeni določitev načina poplačila tožnikove terjatve, ne pomeni pa oblikovanja tožnikove terjatve tako, da poseg vanjo oziroma preoblikovanje v postopku obnove ni mogoč. Tožnik ima prav, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje na terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Vendar pa tožnik s terjatvijo po odpravi odločbe ni več obremenjen, saj je terjatev toženke do tožnika, na podlagi odločbe z dne 30. 6. 2014, z odpravo ugasnila. S tem pa je prenehal tudi učinek sklepa o postopku poenostavljene prisilne poravnave nanjo.
Toženka je v obravnavanem primeru odločila v okviru danega pooblastila in navedla zadostne razloge za svojo odločitev. Ugotovljeno dejansko stanje utemeljuje zaključek komisije, da se ne more utemeljeno pričakovati, da tožnik kaznivega dejanja ne bo ponovil, kar je vsebina petega odstavka 88. člena KZ-1, določbo pa pri svojem odločanju o prošnji za pogojni odpust komisija uporabi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Organ za BPP je pravilno zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev BPP, ker je presodil, da vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca z dne 15. 1. 2014 nima verjetnih izgledov za uspeh glede na 24. člen ZBPP. Tak zaključek pa potrjuje tudi sodba naslovnega sodišča, I U 227/2015 z dne 23. 4. 2015, s katero je sodišče zavrnilo tožbo tožnice zoper prej navedeno odločbo Informacijskega pooblaščenca.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - status kmeta - načelo zaslišanja stranke
Iz spisa ne izhaja, da bi tožnik odločbo o statusu kmeta stranke z interesom prejel oziroma se z njo seznanil, niti iz zapisnika ne izhaja, da bi vsebino odločbe organ tožniku predočil na obravnavi. Tožnik tako ni imel možnosti, da bi uveljavljal svoje ugovore o statusu kmeta stranke z interesom. Po navedenem tožnik ni imel možnosti, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, na katerih temelji izpodbijana odločba. Zato se tudi toženka v odgovoru na tožbo ne more sklicevati na pritožbeno novoto (tretji odstavek 238. člena ZUP). Kršitev pravila postopka iz 146. člena ZUP je namreč bistvena kršitev pravil postopka.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesna sposobnost - po procesno nesposobni osebi vložena tožba - skrbnik - začasni zastopnik - neodobritev tožbe - zavrženje tožbe
Stalni skrbnik tožnika je sodišču z dopisom z dne 10. 8. 2015 sporočil, da tožbe ne odobrava. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da tožnik nima izkazane procesne legitimacije, zato je tožnikovo tožbo zavrglo.
Ker je bil tožniku zaradi poslovne in s tem procesne nesposobnosti že postavljen (najprej začasni in nato stalni) skrbnik, ki je njegov zakoniti zastopnik, to pomeni, da postavitev začasnega zastopnika v skladu z določbo 82. člena ZPP ni možna.
brezplačna pravna pomoč - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Glede na osnovno prošnjo dopolnitev ni pripomogla k razjasnitvi zadeve, ostalo je nerazjasnjeno, za katero zadevo želi prosilka pravno pomoč, zato je bilo zavrženje prošnje na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP utemeljeno. Postavitev zahtevka je v dispoziciji stranke in njeni aktivnosti. Organ po uradni dolžnosti ne more postaviti zahtevka in nadomestiti volje stranke.
Javni razpis P4-sofinanciranje nove tehnološke opreme (Slovenski podjetniški sklad).
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - presoja strokovne ocene komisije - obrazložitev odločbe - pripisano število točk
V zadevah javnih razpisov je presoja izpolnjevanja razpisnih kriterijev oziroma dodeljevanja posameznih ocen zadržana. Število doseženih točk, ki je razvidno iz obrazložitve upravnega akta, je rezultat ocene strokovne komisije, strokovne ocene pa sodišče ne more strokovno presojati, saj za to ni usposobljeno, v upravnem sporu pa se presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene.
Sodišče se v strokovno tehnična vprašanja ne sme spuščati, ker ni strokovno usposobljeno, ampak lahko ocenjuje le ustreznost obrazložitve. V tem smislu pa je bil izpodbijani sklep v ponovljenem postopku dovolj podrobno obrazložen, da se ga da preizkusiti.
ZMZ člen 51. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - pravni viri za pridržanje - odvzem svobode gibanja - nevarnost pobega - nujnost ukrepa - začasna odredba
Sodišče ocenjuje, da ni izkazana nujnost, da se tožniku izreče ukrep pridržanja v Centru za tujce zaradi znatne nevarnosti pobega.
dostop do informacij javnega značaja - začasna odredba
V obravnavanem primeru tožeča stranka nima statusa organa, temveč stranskega udeleženca in zato tožba sama po sebi ne zadrži izvršitve odločbe. Sodišče je zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo zato, ker v primeru, da se katerakoli dokumentacija posreduje prosilcu pred pravnomočno odločitvijo v tej zadevi, že po naravi stvari nastane stanje, ki ni več popravljivo in to ne glede na to, ali so zahtevani podatki poslovna skrivnost ali ne. Če namreč tožeča stranka uspe in je izpodbijana odločba odpravljena in vrnjena toženi stranki v ponovno odločanje, si le ta v nobenem primeru več ne more izboljšati svojega položaja po tem, ko so bili podatki enkrat že razkriti.
mednarodna zaščita - status begunca - dejanja preganjanja - intenzivnost dejanj preganjanja - načelo varstva otrokovih koristi - subsidiarna oblika zaščite - zdravstveno stanje prosilca - prosilec iz Ukrajine
Tožnika bi prek kvalificirane pomoči svetovalke za begunce v postopku morala utemeljiti in dokazati, tudi ob upoštevanju obveznosti tožene stranke, da po uradni dolžnosti ugotovi vsa relevantna dejstva glede tovrstnih oblik preganjanja in zagotavljanja zaščite v predelu Ukrajine, kjer tožniki živijo, da je njuno življenje do tolikšne mere ogroženo z dejanji preganjanja oziroma da jima državne oblasti ne morejo ali nočejo nuditi zaščite v povezavi z glavnim razlogom in dejanji preganjanja (8. odstavek 27. člena ZMZ), da je njun strah pred odvzemom življenja ali zaradi psihičnega nasilja z neposrednimi fizičnimi grožnjami v smislu nečloveškega ravnanja, objektivno utemeljen. Tožnika pa tega nista uspela utemeljiti oziroma dokazati.
Iz podatkov v spisu izhaja, da bronhialne težave mladoletnih prosilk in alergija na nekatera živila ter raven oziroma kakovost zdravstvenega varstva niso posledica namernega odtegovanja zdravstvene pomoči tožnikom v Ukrajini, ampak gre za druge sistemske razloge. Zato se je Upravno sodišče moralo opreti na sodno prakso Sodišča EU za ugotovitev, da odločitev tožene stranke glede zavrnitve prošnje za subsidiarno zaščito ni nezakonita.
brezplačna pravna pomoč - tožba v upravnem sporu - procesna sposobnost - sposobnost biti pravdna stranka
V obravnavanem primeru je podana pomanjkljivost (pomanjkanje tožnikove procesne legitimacije), ki bi jo bilo potrebno odpraviti tako, da bi tožbo naknadno odobril tožnikov skrbnik (česar pa po pozivu sodišča tožnikov skrbnik v predmetni zadevi ni storil), je sodišče tožbo s sklepom zavrglo.