kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost in moralo - spolni napad na osebo, mlajšo od štirinajst let - spolno dejanje - kršitev spolne nedotakljivosti osebe
Ravnanje obsojenca, ki je oškodovanko (otroka) vrgel na tla, da je obležala na hrbtu, ji nato do kolen slekel triko hlače, hlačne nogavice in spodnje hlače, zatem pa jo obrnil, da je ležala na trebuhu, da bi se z gledanjem njene nage zadnjice spolno vzdražil in zadovoljil svoj spolni nagon, ni spolno dejanje v smislu 1. in 2.odst. 103. čl. KZ-77. Med njima namreč ni prišlo do neposrednega telesnega dotika zaradi zadovoljitve storilčevega spolnega nagona, ampak je šlo za zadovoljevanje z ogledovanjem, s čimer pa je bila prizadeta spolna nedotakljivost oškodovanke. Dejanje je zato treba pravno opredeliti po 4.odst. 103.čl. KZ-77.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - prisilni mobiliziranec
Do uveljavitve novele Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN-D) ni bilo mogoče priznati statusa prisilnega mobiliziranca osebi, ki je bila prisilno mobilizirana v nemško vojsko iz G., tudi če je ob mobilizaciji imela stalno prebivališče v Sloveniji.
lastninska pravica na premičnini - pridobitev lastninske pravice na premičnini od nelastnikov
Pridobitev lastninske pravice na premični stvari od nelastnika, ureja prvi odstavek 31. člena ZTLR. To določilo ureja pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko kdo postane lastnik premične stvari, ki jo je dobil od nelastnika. Pridobitnik stvari mora biti dobroveren, pridobiti pa jo mora odplačno od nelastnika
- ki v okviru svoje dejavnosti daje stvari v promet
- ali kateremu je lastnik izročil stvar v posest na podlagi pravnega posla, ki ni podlaga za pridobitev lastninske pravice
upravičenec po 29. točki 3. člena ZDen - ugotavljanje ustreznosti nadomestnega zemljišča
Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Ur.l. RS, št. 16/92 in 21/92), ki temelji na določbi 3. odstavka 44. člena ZDen, je edina podlaga za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča, tako tistega zemljišča, ki je bilo podržavljeno, kot tistega, ki je bilo dano kot nadomestno zemljišče. Ker je bilo ugotovljeno, da znaša vrednost nadomestnega zemljišča 72,35%
vrednosti odvzetega zemljišča, je bilo pravilno odločno, da je razlaščenec dobil ustrezno nadomestno zemljišče in da zato na podlagi določbe 29. točke 3. člena ZDen ne more biti upravičenec do denacionalizacije.
Okoliščine, ki jih tožniki uveljavljajo v tej pravdi in ki naj bi bile podlaga za drugačno izhodišče za ugotavljanje izgube na zaslužku, je prvotni tožnik uveljavljal že v pravdi zaradi določitve rente in v kasnejši pravdi zaradi prvega zvišanja rente, pa čeprav brez uspeha. Sodišči sta bili prav zaradi jasnih zakonskih pogojev iz 196. člena ZOR vezani na pravnomočne ugotovite, kaj je v prejšnji pravdi zajemala ugotovljena izguba na zaslužku. Zato sta materialnopravno pravilno ugotovili, da je edina pravno upoštevana okoliščina za zvišanje rente znatna sprememba vrednosti denarja. Na podlagi te ugotovitve sta tudi materialnopravno pravilno odločili o tožbenem zahtevku tako, da sta s pomočjo izvedenca valorizirali že določeno rento.
Čeprav je obdolženec pobegnil zaradi uvedenega postopka za njegovo izročitev drugi državi in ne zaradi kazenskega postopka, v katerem je položil varščino po 1. odstavku 196. člena ZKP, varščina pripade proračunu. Dejstvo pobega namreč predstavlja oviro za vodenje kazenskega postopka, zato motiv za pobeg ni pomemben.
Tožnik, ki mu je alkotest pokazal 0,7 g/kg alkohola v krvi, bi si lahko ohranil zavarovalne pravice in kasko zavarovanja samo tako, da bi v skladu s splošnimi pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska poskrbel za analizo krvi in z njo dokazal, da je imel v času nastanka zavarovanega primera krvi manj kot 0,5 g/kg alkohola.
Kasnejše izvedensko mnenje ne more nadomestiti odvzema krvi, ker Splošni pogoji tega ne predvidevajo. Domnevo alkoholiziranosti je namreč mogoče ovreči samo na način, kakor ga določajo Splošni pogoji kot sestavni del zavarovalne pogodbe.
Tožnik ne bi izgubil zavarovalnih pravic, čeprav obstoji po Splošnih pogojih domneva o njegovi alkoholiziranosti, če bi do škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka, torej takega, da njegova alkoholiziranost ne bi mogla vplivati na nastanek in obseg škode.
S pavšalno navedbo o morebitnem neplačevanju računov, ker potrošniki ne vedo, kateri cenik je veljaven, kar naj bi podjetje pripeljalo do izgube, ki bi jo morala kriti tožena stranka, le-ta ni izkazala hujših škodljivih posledic, ki bi jih bilo potrebno odvrniti s predlagano začasno ureditvijo stanja.
zahteva za denacionalizacijo - sodna pristojnost - upravna pristojnost - zavrženje tožbe
Tako, kot je zahtevek oblikovan, je še najbolj podoben zahtevku za denacionalizacijo, ki je pred upravnimi organi tudi manj formalen kot pred sodišči. (Dejstev, ki bi kazala na denacionalizacijo v sodnem postopku, tožnik ne zatrjuje). Glede na to pa sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da tožnik izpodbija nacionalizacijo, ki je bila izvedena na podlagi odločbe št... z dne 24.1.1974, torej na podlagi upravne odločbe. Zato sta pravilno navedli, da gre za upravno stvar.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI POSTOPEK
VS05764
ZDen člen 6, 52, 69, 69/2, 69/3. ZUP (1986) člen 57, 58, 59, 60, 61, 134.ZOR člen 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 1089. ZPP (1977) člen 16, 16/2.
poravnava v postopku denacionalizacije - poravnava pred upravnim organom - izpodbijanje poravnave
V konkretnem primeru je bila poravnava, ki jo tožeča stranka izpodbija, sklenjena v denacionalizacijskem postopku pred upravnim organom, zato je treba poleg materialnopravnih določb o sklenitvi poravnave, njeni vsebini in o izpodbojnosti pogodb (111. do 117. člen ZOR), upoštevati zlasti določilo 69. člena ZDen. Ta v tretjem odstavku 69. člena pravi: "Poravnava je sklenjena, ko stranke prečitajo zapisnik o poravnavi in ga podpišejo. Organ prve stopnje vključi poravnavo v odločbo o denacionalizaciji." To pomeni, da vsebuje ZDen specialna pravila o poravnavi, ki postane izvršljiva šele z izvršljivostjo odločbe, in da se subsidiarno ne uporabljajo določila zakonov o upravnem ali pravdnem postopku.
povrnitev negmotne škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - krivdna in objektivna odgovornost - pojem nevarne dejavnosti - vmesna sodba
Prekladanje sorazmerno težkih kovinskih kosov, ki so zaradi predhodne obdelave spolzki, je nevarno. Presega normalno tveganje pri delu, ker kljub skrbnosti ni mogoče izključiti tega, da kovinski kos pade delavcu iz rok in ga poškoduje.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI POSTOPEK
VS13483
ZAzil člen 2, 37, 37/1, 37/4. ZUP (1986) člen 228.
obrazložitev sklepa
Sklep o zavrnitvi prošnje za azil, izdan po posebnem postopku iz 37. člena ZAzil mora biti obrazložen. Samo sklicevanje tožene stranke na sklep Vlade RS o določitvi tretje varne države, ne zagotavlja tožniku možnosti do učinkovitega pravnega sredstva.
sklep o prekinitvi postopka - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Izpodbijani sklep sodišča druge stopnje o zavrnitvi pritožbe proti sklepu sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka in napotitvi dediča na pravdo ni sklep v smislu 1. odstavka 384. člena ZPP, saj je z njim le potrjena odločitev o prekinitvi zapuščinskega postopka in ne o njegovem končanju.
začasna odredba - pogoji - predhodna vložitev zahteve za odložitev izvršitve izpodbijanega upravnega akta - ukrep urbanističnega inšpektorja
Tožnika ne izkazujeta formalnega pogoja za zahtevo za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS, to je, da je vložena zahteva za odložitev izvršitve izpodbijanega upravnega akta pri pristojnem upravnem organu po vložitvi tožbe v upravnem sporu ali istočasno z njo. Predlog za odlog izvršbe, vložen že v teku upravnega postopka, ni zahteva za odložitev izvršbe v smislu 2. odstavka 30. člena ZUS.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS20969
KZ člen 255, 255/1. CZ člen 2, 2/1, 3, 3-6, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 151c, 151c/3.ZKP člen 200, 200/2, 201, 201/1-1, 272, 272/2, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - tihotapstvo - pomoč - carinska črta - carinski nadzor - pripor - begosumnost - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice - načelo kontradiktornosti - rok za odločitev o pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora
Določba 1. odstavka 255. člena KZ je t.i. tiha blanketna norma, zato je treba vsebino pojmov "carinska črta" in "carinski nadzor" poiskati v Carinskem zakonu in Zakonu o nadzoru državne meje. Če omenjeni dopolnilni normi nista navedeni v opisu kaznivega dejanja, je ta kljub temu sklepčen. V obrazložitvi sodbe pa mora biti razložen pomen omenjenih izrazov v skladu z navedenima zakonoma.
Ker rok, v katerem mora sodišče odločiti o pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice, v ZKP ni izrecno določen, velja splošna določba iz 2. odstavka 200. člena ZKP.
delitev skupnega premoženja zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - glavna obravnava - udeležba na pravdnih strank - pooblaščenec
Če se toženka po lastni presoji ne pojavlja na glavnih obravnavah in se ne odziva vabilom za zaslišanje, je njena odločitev v mejah procesnih določb in je v pravdnem postopku ni mogoče siliti k udeležbi.
zahteva za varstvo zakonitosti - vsebina tožbe - plačilo sodne takse - domneva o umiku tožbe - povrnitev pravdnih stroškov intervenientu
Pri odločanju o pravdnih stroških mora sodišče izhajati iz določb 151. do 173. člena ZPP, v katerih mora enakopravno obravnavati obe stranki; odločati o stroških, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka; ter odločati o stroških (1) na podlagi uspeha v pravdi, (2) na podlagi krivde ali naključja, ki se je primerilo eni od strank ali (3) na podlagi posebnih pravil. Splošno določilo o povrnitvi stroškov na podlagi uspeha v pravdi je uzakonjeno v 154. členu ZPP, ki sta ga sodišči pravilno uporabili. V prvem odstavku 154. člena ZPP je namreč navedeno, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe (in ne tista ki propade, kot v ZPP 1977), povrniti nasprotni stranki in njenemu intervenientu pravdne stroške.
Glede na to, da intervenient vstopi v pravdo, dokler sodišče ne izda sklepa o zavrnitvi intervencije (samo proti temu je po tretjem odstavku 200. člena ZPP mogoča pritožba), ima zavarovalnica, ki je priglasila intervencijo na strani tožene stranke, tak položaj, kot če bi zahtevala povrnitev stroškov tožena stranka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS20942
KZ (1995) člen 252, 252/1.ZKP člen 220, 220/1, 224, 498.a.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - pranje denarja - analogija intra legem - zaseg predmetov - vrnitev zaseženih predmetov - postopek za odvzem denarja nezakonitega izvora
Ker je analogija intra legem na področju kazenskega materialnega prava dovoljena, sodišče s sprejeto razlago 1.odst. 252.čl. KZ (Uradni list RS št. 63/94, stopil v veljavo 1.1.1995) ni prestopilo jezikovnega pomena norme, ko je ugotovilo, da je predhodni kaznivi dejanji, iz katerih izvira umazani denar, mogoče subsumirati pod pojem "druge prepovedane dejavnosti", ki predstavlja storitev kaznivih dejanj (ne pa prekrškov ali takrat še gospodarskih prestopkov).
Z odredbo preiskovalnega sodnika, izdano na podlagi 1.odst. 220.čl. ZKP, je bil pokojnemu A.-M.H, zoper katerega je bila na podlagi 139.čl. ZKP preiskava ustavljena, denar zasežen in ne odvzet. Ker pa naj bi kaznivo dejanje pranja denarja po 1.odst. 252.čl. KZ storil v sostorilstvu z obdolženim G.G., bo mogoče o vrnitvi denarja po 224.čl. ZKP ali o njegovem zasegu po 498.a čl. ZKP odločiti šele, ko bo končan postopek zoper obdolženega G.G.