zahteva za varstvo zakonitosti - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kakšne odločbe lahko izda sodišče druge stopnje, ko odloča o pritožbi, in na podlagi kakšnih procesnih položajev, določa 365. člen ZPP. Po tem določilu sodišče druge stopnje zavrže pritožbo (1.
točka), zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje (2. točka) ali ugodi pritožbi in sklep spremeni ali razveljavi (3. točka).
javni red - priznanje odločbe hrvaškega sodišča - pravni red - zamudne obresti od terjatve v tuji valuti
Za priznanje sodbe hrvaškega sodišča je treba uporabiti 21. člen Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (Ur.list RS - Mednarodne pogodbe - št. 10/94).
razrešitev članov - pomanjkljiva obrazložitev odločbe o razrešitvi - bistvena kršitev določb postopka
Če je razrešitev mogoča le iz razloga, ki je določen z zakonom, mora akt o razrešitvi vsebovati navedbo in obrazložitev zakonskega razloga za razrešitev; če tega nima, je podana bistvena kršitev določb postopka.
Vlada je upravičena razrešiti člane kapitalskega sklada tudi pred potekom njihovega mandata, saj ji to ne prepovedujeta niti ZPIZ-1, niti statut kapitalskega sklada.
ZDen člen 3, 3-5. Uredba o arondaciji zemljišč kmetijskih posestev in zemljišč kmečkih delovnih zadrug.
upravičenci do denacionalizacije
Podržavljanje zemljišča na podlagi odločbe Komisije za arondacijo, izdane na podlagi Uredbe o arondaciji zemljišč, kmetijskih posestev in zemljišč kmečkih delovnih zadrug (Uredba, Uradni list FLRJ, št. 50/51) je način podržavljanja, ki omogoča denacionalizacijo. V 3. členu ZDen sicer ta uredba ni izrecno navedena, vendar napotilo nanjo vsebuje Zakon o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam, naveden v 5. točki 3. člena ZDen.
Tožnica ne izpolnjuje pogojev za priznanje azila niti po 2., niti po 3. odstavku 1. člena ZAzil, saj v kraju, od koder prihaja, ni vojnih razmer. Iz poročil Visokega komisariata ZN za begunce in Amnesty Internationala pa ne izhaja, da bi bila tožnica, sicer muslimanka, zaradi narodnosti oz. veroizpovedi preganjana, kar pomeni, da njena varnost in fizična integriteta nista ogroženi.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 6, 6/1, 9, 9/3, 12, 12/1, 13. Konvencija o statusu beguncev člen 33.
pridobitev azila - pogoji
Tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za azil (1. člen ZAzil), saj glede na razmere na Kosovu njena varnost in fizična integriteta ob vrnitvi na Kosovo ne bi bila ogrožena.
Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektro industrijo Slovenije člen 62. ZIOD91 člen 3, 4.
delovno razmerje pri delodajalcih - plače in drugi prejemki - pravica do razlike plače
V postopku je bilo ugotovljeno, da so toženo stranko zajele omejitve pri oblikovanju plač iz omejitvenega zakona, zato je že tožeča stranka ustrezno skrčila svoj zahtevek za plačilo plač. V nadaljevanju pa bi bilo ob upoštevanju veljavnih predpisov dopustno zniževanje plač delavcev samo na način in pod pogoji kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektro industrijo Slovenije. Ta v 62. členu določa, da je bilo pod določenimi pogoji sicer možno znižanje plač, vendar samo za šest mesecev. Po poteku tega roka je bilo treba razloge ponovno preučiti in o morebitnem podaljšanju obvestiti delavca. Ker postopek znižanja plač, kar sta vsaj smiselno enako ugotovili obe nižji sodišči, ni bil izpeljan v skladu z določili KPČBML, znižanje plač ni bilo zakonito. Zato sta sodišči pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi toženi stranki naložili obveznost plačila razlike plače do zneska določenega v kolektivni pogodbi.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - nevarna stvar - deljena odgovornost
Revidentove navedbe, s katerimi utemeljuje izključno odgovornost tožene stranke zaradi tega, ker tožena stranka ni ravnala s potrebno skrbnostjo, niso utemeljene, saj v sodnem postopku ni bilo ugotovljeno, kako bi morala tožena stranka ravnati, da do nesreče ne bi moglo priti. Kljub temu pa je sodišče druge stopnje pri presoji deleža odgovornosti tožene stranke upoštevalo tudi to, da je k temu, da je prišlo do nezgode, delno prispeval tudi ne dovolj učinkovit nadzor nad izvajanjem del, ki jih je opravljal tožnik, čeprav v zvezi s tem sodišče druge stopnje ni ugotovilo konkretnih kršitev določil predpisov s področja varstva pri delu.
dolžnost poročanja javnih družb - nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev - plačilo stroškov nadzora - sklep o stroških agencije
Postopek nadzora nad poročanjem javnih družb se konča šele z odločbo, s katero agencija ugotovi, da so kršitve odpravljene (čl. 69/3 ZTVP), oziroma z odločbo, s katero agencija ugotovi, da javna družba krši obveznosti poročanja (čl. 69/4 ZTVP). Zato lahko agencija odloči o obveznosti povrnitve stroškov nadzora šele ob izdaji ene od omenjenih dveh odločb.
ZTVP člen 309, 309/2, 326, 326/2, 352, 352/1.ZUP člen 118, 118/5.
nadzor nad poročanjem javnih družb - odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev - odredba - pravna sredstva - ugovor zoper odredbo - postopek sodnega varstva - tožba zoper sklep o stroških agencije
Edino pravno sredstvo zoper odredbo je ugovor, o katerem odloča agencija.
Pravno sredstvo proti sklepu o stroških je tožba, s katero začne vlagatelj postopek sodnega varstva.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - individualna pogodba o zaposlitvi
V individualni pogodbi o zaposlitvi, ki jo sklepata delavec in delodajalec, je zaradi posebnosti v njunem razmerju, možno predvideti tudi odstopanja od siceršnjih pravil delovnega prava. Pogodba sicer ne sme biti v nasprotju s temi pravili, lahko pa stranki pristaneta na določene razlike, ki se največkrat pokažejo prav pri prenehanju delovnega razmerja in pri odpravnini. Taka pogodba deloma temelji na delovnem pravu deloma pa na civilnem (pogodbenem) pravu in je zato v primeru spora treba upoštevati predvsem v pogodbi izraženo voljo strank glede teh posebnosti. Stranki sta zato lahko sklenili pogodbo (sporazum), ki ni v nasprotju z veljavnimi predpisi, in v kateri je ob določenih pogojih že vnaprej predvidena tudi možnost prenehanja delovnega razmerja. V takem primeru gre za pravno podlago, ki temelji na sporazumu med strankama, ki jo sklepata.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - kršitev konkurenčne klavzule
Vsaka delavčeva dejavnost, ki je v nasprotju s prepovedjo iz prvega odstavka 7.člena ZDR, pomeni torej eno od oblik nelojalne oziroma prepovedane konkurence. V tem določilu je vsebovano generalno pravilo, ki določa znake na abstrakten način tako, da zajema dejanja delavca, ki so v nasprotju ne samo z interesi delodajalca, temveč tudi z dobrimi poslovnimi običaji.
ZZDO člen 1, 70, 70/3. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti člen 2, 40, 40/3.
individualni delovni spor - plačilo odpravnine - plače in drugi prejemki - pravna ureditev delovnega razmerja in plač delavcev v posamičnih državnih organih
S posebnimi zakoni so bila delovna razmerja in osebni dohodki delavcev v posamičnih državnih organih drugače urejena, zato se po določbi 1. člena ZDDO primarno uporabljajo določbe posebnih predpisov. Pravna ureditev pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev v državnih organih se torej po omenjenem zakonskem določilu upošteva samo v primeru, če v njihovih matičnih zakonih ni drugače določena.
ZTVP člen 309, 309/2, 352, 352/1.ZUP člen 113, 113/2.
nadzor nad poročanjem javnih družb - odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev - odredba - pravna sredstva - ugovor zoper odredbo - postopek sodnega varstva - tožba zoper sklep o stroških agencije
Edino pravno sredstvo zoper odredbo je ugovor, o katerem odloča agencija.
Pravno sredstvo proti sklepu o stroških je tožba, s katero začne vlagatelj postopek sodnega varstva.
ZTVP člen 64, 64/1, 317, 317/1, 319, 319/1, 324, 324/2, 330. ZRev člen 22, 23, 23/1-1, 23/2-1, 24. Sklep o podrobnejši vsebini in načinu objave sporočil javnih družb člen 2, 3. ZUS člen 25, 26/3-3.
bistvene kršitve določb postopka - Agencija za trg vrednostnih papirjev - javne družbe - nadzor nad poročanjem - objava povzetka revidiranega letnega poročila v dnevniku - mnenje revizorja - odločanje senata agencije na korespondenčni seji
Senat Agencije za trg vrednostnih papirjev lahko odloča na korespodenčni seji samo o izdaji dovoljenj in soglasij.
Bistvena kršitev določb postopka je, če utemelji senat Agencije za trg vrednostnih papirjev odločbo z dejstvom o katerem se stranka ni mogla izjaviti. Nanjo pazi sodišče po uradni dolžnosti.
Zahteva, da mora povzetek revidiranega letnega poročila vsebovati tudi mnenje revizorja, je izpolnjena, če vsebuje mnenje revizorja iz 3. alinee prvega odstavka 23. člena Zakona o revidiranju.
delovno razmerje v državnih organih - plače in drugi prejemki - plačilo za opravljeno nadurno delo - pasivna legitimacija
Določila 1. člena Zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31.12.1994 opravljali organi občin, so bila sicer razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča RS (U-I-98/95, Uradni list RS, št. 44/96), vendar pa že iz samih določil 140. člena Ustave RS izhaja, da inšpekcijske službe niso ostale v pristojnosti lokalnih skupnosti. Na Republiški tržni inšpektorat je prešla funkcija, ki jo je prej opravljala uprava inšpekcijskega nadzorstva, ta organ pa je po določilih 1. odstavka 103. člena Zakona o upravi tudi prevzel delavce, ki so v preteklosti opravljali to funkcijo, prevzel pa je tudi nedokončane zadeve, med katere spada tudi spor med upravo in tožnikom o plačilu za opravljene nadure. Spor je bil sprožen pred reorganizacijo državne uprave v letu 1995, zato ima značaj nedokončane zadeve. Ob upoštevanju omenjene zakonske opredelitve je treba kot pravnega naslednika uprave inšpekcijskega nadzorstva obravnavati Ministrstvo, zato Upravna enota in Mestna občina v tej zadevi nista pasivno legitimirani.
ZTPDR člen 80, 83. ZDR (1990) člen 102a, 103, 106.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov - varstvo pravic delavcev - odločanje o prepoznem ugovoru delavca - drugostopni sklep brez pravnega pouka
Delodajalec, ki je odločil o ugovoru, ki je bil prepozno vložen oziroma bi naj bi bil prepozno vložen, v delovnem sporu ne more uspešno trditi, da je bil ugovor prepozen. Ker je delodajalec odločil o ugovoru z dokončno odločbo, s katero je bilo odločeno v stvari sami, je delodajalec, zaradi njene dokončnosti, nanjo vezan.
Če delodajalec v dokončnem sklepu s pravnim poukom delavca ni poučil o njegovih pravicah, v delovnem sporu ni mogoče upoštevati njegovega ugovora, da je bila tožba vložena prepozno (102a člen ZDR).