odškodninska odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - prevoz blaga v bližini meje, kjer je divjala vojna - roparski napad
Dejstvo, da je tožnik februarja 1993 prevažal tovor preko Madžarske, ter da je takrat v bližini, to je, na ozemlju nekdanje Jugoslavije, divjala vojna, samo po sebi ne more voditi k sklepu, da je bil v tistem času prevoz blaga v tej državi nevarna dejavnost. Kljub splošno znanemu dejstvu, da so se na Madžarskem v tistem času pogosto dogajali napadi na voznike tovornjakov, v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo ugotovljeno, da bi bila pogostost napadov na voznike bistveno večja od pogostosti napadov na voznike v drugih državah.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - obstoj zdravniškega spričevala o bolezni
Sodišči sta pravilno presodili, da za presojo zakonitosti odločitve delodajalca, da je tožnikova odsotnost z dela neupravičena, ni bistveno, ali je tožnik toženi stranki pred odločitvijo oziroma v ugovornem postopku navedel razlog svoje odsotnosti z dela. Dejstvo, ki je odločilno, je obstoj veljavnega zdravniškega spričevala o tožnikovi bolezni. Sodišči v tem postopku nista bili dolžni raziskovati, zakaj tožena stranka ni uspela pravilno ugotoviti dejanskega stanja, ker to ni bistveno za ugotavljanje upravičenosti revidentove odsotnosti z dela. Sodišči sta sicer zmotno ugotovili, da se je tožnik v svojem ugovoru skliceval na to, da je z dela izostal zaradi bolezni, čeprav iz ugovora, ki ga je lastnoročno napisal tožnik to ni razvidno, vendar pa ta kršitev ni bistveno vplivala na zakonitost sojenja sodišča prve stopnje. Tožnik v ugovoru ne navaja vzroka odsotnosti z dela, temveč le zatrjuje, da je vzrok svoje odsotnosti sporočil sodelavki, zaposleni pri toženi stranki.
delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev
Za presojo zakonitosti razporeditvenega sklepa tožene stranke je odločilnega pomena, da je obstajal v zakonu in kolektivni pogodbi predpisan razlog za dopustnost razporeditve in da je bil tožnik razporejen na delo, ustrezno njegovi strokovnosti in delovnim izkušnjam.
dolžnost poročanja javnih družb - nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev - izvajanje nadzora - odločanje o stroških nadzora
Agencija mora obvestiti subjekt nadzora o izvajanju nadzora, če tega izvaja po 2. točki 341. členu ZTVP, ne pa tudi, če ga izvaja po 1. točki 341. členu ZTVP.
delovno razmerje v državnih organih - plačilo odškodnine - igranje odbojke - nevarna dejavnost
Igranje odbojke, če je to izvajano v skladu z uveljavljenimi pravili športne igre in na ustrezno urejenem igrišču, ne more predstavljati nevarne dejavnosti. Ta namreč predpostavlja, da se neko dejavnost lahko obravnava kot nevarno dejavnost samo takrat, kadar je pri njej tveganje večje od običajnega in nevarnosti, ki jim je nekdo izpostavljen, presegajo nevarnosti, s katerimi se lahko sreča vsak človek pri opravljanju vsakodnevnih opravil. Igranje odbojke ne more predstavljati take nevarnosti. Odbojka ni šport, pri katerem bi prišlo do dotika in poleg upoštevanja narave te igre tudi zato ne velja za nevarnega. Do poškodb pri odbojki ne prihaja pogosto, in zato zaradi vseh okoliščin ta igra ne predstavlja izjemnega tveganja glede na večino vsakdanjih opravil. Zato v spornem primeru ne gre za objektivno odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je utrpel tožnik pri igranju odbojke v zvezi s svojim delom.
delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - trditveno breme
Glede na določbe konvencije je neupravičen izostanek z dela zaporedoma več kot pet delovnih dni, če ga delodajalec ugotovi, resen razlog za prenehanje delovnega razmerja. Ker izostanek z dela brez opravičila pomeni s strani delodajalca ugotovljeno dejstvo, je v tem trenutku trditveno breme, da izostanek ni bil neupravičen na strani delavca. Zato mora delavec navajati svoja dejstva in ponuditi dokaze, ki naj bi dokazovali, da njegova odsotnost z dela ni bila neupravičena.
začasna odredba - bistvena kršitev določb postopka - nepresoja pogojev - predlagana prepoved podelitve koncesije za uporabo frekvenčnega pasu kot predmet začasne ureditve stanja
Ni res, da prepoved sploh ne more biti predmet začasne ureditve stanja, nanašati pa se mora na pravno razmerje, izpodbijano v tem upravnem sporu.
ZKP člen 195.a, 195.b, 195.b/4, 420, 420/1, 420/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o prepovedi približanja določenemu kraju ali osebi
Glede na določbo 4. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zoper sklep o prepovedi približanja obtoženca določenemu kraju ali osebi po 195.a členu ZKP.
stroški kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ugotovitev premoženjskega stanja obsojenca ter ali bo ob tem premoženjskem stanju glede na odmerjene stroške postopka ogroženo preživljanje njega samega ali njegove družine, pomeni ugotavljanje dejanskega stanja. Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21392
KZ člen 213, 213/1.ZKP člen 265, 265/1, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper premoženje - rop - uporaba sile - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - prištevnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zakonski opis kaznivega dejanja ropa ne omejuje uporabe sile na čas pred prilastitvijo tuje premične stvari, ampak omogoča tudi razlago, da je sila lahko uporabljena med prilaščanjem.
Če je sodišče na podlagi izvedenih dokazov prepričano, da sum o izključeni ali zmanjšani prištevnosti ne obstaja kljub drugačnemu zatrjevanju obtoženca, zadostuje, da glede na določbo 1. odstavka 265. člena ZKP svoje prepričanje ustrezno obrazloži. (Ne)obstoj suma ter razlogi zanj pa spadajo na področje dejanskega stanja, ki ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
postopek zavarovanja - začasna odredba - revizija zoper sklep o zavrženju pritožbe na drugi stopnji - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Revizija zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo pritožbo, je dovoljena le, če ima ta sklep lastnost odločbe, s katero se je pravnomočno končal postopek.
Toženka, ki ni bila stranka v obravnavanem postopku zavarovanja, ni mogla vplivati na usodo izdanega sklepa o ugovoru in tako tudi ne glede njegove pravnomočnosti. Glede toženke se ta postopek sploh ni začel in tako tudi ne končal.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nasprotje med dokazno oceno vložnika zahteve za varstvo zakonitosti ter njegovimi sklepi o odločilnih dejstvih in sklepi, ki jih je o tem napravilo sodišče, pomeni uveljavljanje nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa po 2. odstavku 420. člena ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
obnova kazenskega postopka - nov dokaz - zavrženje zahteve za obnovo - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev
Izjava enega soobsojenca, da drugi ni storil kaznivega dejanja, brez navedbe dejstev in okoliščin, ki bi jih bilo mogoče preizkusiti v zvezi z obstojem odločilnih dejstev glede kaznivega dejanja, ni tak dokaz, na podlagi katerega bi bilo mogoče dovoliti obnovo postopka. Glede na popolno splošnost zatrjevanega tudi ni potrebna izvedba dokaza v poizvedovalnem postopku.
ZPP (1977) člen 354, 354/1, 354/2-7, 373, 373-2, 385, 385/1-2.
sprememba sodbe sodišča prve stopnje - bistvena kršitev določb pravnega postopka pred sodiščem druge stopnje - možnost obravnavanja pred sodiščem
Ker je sodišče druge stopnje na interni seji ocenjevalo dokaz, ki v času sojenja na prvi stopnji sploh še ni obstajal in ker je na podlagi te ocene ugotovilo drugačno dejansko stanje o končnem rezultatu kazenskega postopka ter ta rezultat upoštevalo pri svoji odločitvi, je prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP (1977) v zvezi z 2. točko 373. člena ZPP (1977), kar je vplivalo na drugačno odločitev o obsegu odškodninske odgovornosti tožene stranke. Prišlo pa je tudi do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 354. člena ZPP (1977), saj toženi stranki ni bila dana možnost razpravljanja o dejstvih, ki jih je sodišče druge stopnje štelo za pomembna za rešitev tega spora.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti pri razlagi kršitve kazenskega zakona ne izhaja iz dejanskega stanja, ugotovljenega v pravnomočni sodbi, ampak iz lastne ocene o (ne)dokazanosti subjektivne plati kaznivih dejanj. To pa pomeni uveljavljanje razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa po določbi 2.odst. 420.čl. ZKP tega izrednega pravnega sredstva ni mogoče vložiti.
Prepoved razpolaganja po 88. členu ZDen se nanaša na vsakršno razpolaganje s premoženjem, s katerim bi se poslabšal položaj upravičencev v postopku denacionalizacije. Statusna sprememba zavezanca, s katero bi postal mešano podjetje, bi poslabšala položaj upravičenca, ki je zahteval vrnitev premoženja v naravi. Upravičenec namreč ne more več zahtevati vrnitve v last, temveč delež na podjetju.
začasno zatočišče - razveljavitev podzakonskega akta
Z razveljavitvijo 30. člena ZZZat in Uredbe je odpadla pravna podlaga, s katero sodišče prve stopnje utemeljuje svojo odločitev, zato je pritožbeno sodišče moralo tožbi ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti.
vrnitev premoženja - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - menjalna pogodba
Predlagateljema ni uspelo dokazati, da je bil pravni posel (menjalna pogodba) sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti. Zato sta obe sodišči, ki sta predlagateljevo zahtevo za denacionalizacijo zavrnili, pravilno uporabili določbo 5. člena ZDen.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V tej pravdni zadevi je bil tožbeni zahtevek nazadnje zvišan dne 27.6.1990. Ta datum je pravno odločilen tudi za dovoljenost revizije, ker ga je treba šteti kot datum vložitve tožbe.