Iz opisa kaznivega dejanja po 1. odstavku 157. člena KZ-77 je razvidno, da naj bi bilo storjeno od januarja do junija 1994. V razlogih pravnomočne sodbe pa je navedeno, da je obsojenec tudi v letih 1992 in 1993 posekal bistveno večjo količino lesa od odkazanega in da so bili nedovoljeni posegi taki, da je zaradi tega prišlo do uničevanja gozda v večjem obsegu, s takim ravnanjem pa je nadaljeval še v letu 1994. Glede na to bi moralo sodišče v razlogih sodbe navesti, na podlagi česa je ugotovilo, da je obsojenec ravno z nedovoljenimi poseki v letu 1994 uresničil zakonske znake očitanega kaznivega dejanja.
lastninska pravica na nepremičnini - vznemirjanje lastnika - negatorna tožba
Tožnika nista dokazala neutemeljenega vznemirjanja njune lastninske pravice. Zato sta sodišči druge in prve stopnje z zavrnitvijo njunega tožbenega zahtevka materialnopravno pravilno uporabili določbo 42. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - odvzem poslovne sposobnosti
Nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti sodi v posebni postopek ureditve osebnega stanja in posega v posebej občutljivo področje človekovega življenja, zaradi česar je javnost v takem postopku izključena, ugotavljanje potrebnih okoliščin pa zahteva od sodnika tudi določeno mero taktnosti. Obstoj izvenzakonske skupnosti predlagateljice z osebo, ki je po podatkih spisa zaposlena pri sodišču, kjer je predlog vložen, bi ob posebnostih takega postopka utegnil prej povzročiti dvom in nezaupanje pri prizadetih udeležencih in s tem otežiti postopek.
Zakon za postopek z nepopolno vlogo ni določil možnosti revizijskega izpodbijanja pritožbene odločbe, predlagatelja pa tudi sicer nista ocenila vrednosti spora.
obtožni predlog in zahteva za preiskavo zaradi istega kaznivega dejanja - obvestilo državnega tožilca okrajnemu sodišču o vložitvi zahteve za preiskavo - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - odstop zadeve v nadaljnji postopek pristojnemu državnemu tožilcu
Če je pri okrajnem sodišču vložen obtožni predlog, nato pa je zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja, v okviru katerega so zajeta dejanja iz obtožnega predloga, vložena zahteva za preiskavo, bi v primeru, če bi državni tožilec umaknil obtožni predlog, prišlo do ustavitve postopka po 293. členu ZKP. To bi pomenilo, da je o dejanju, ki je bil predmet tega postopka, že odločeno. Državni tožilec mora zato obvestiti okrajno sodišče o vloženi zahtevi za preiskavo, to pa v skladu s 1. odstavkom 436. člena ZKP odstopi zadevo državnemu tožilcu v nadaljnji postopek.
ZPP (1977) člen 40, 40/3, 186, 186/2.ZPP člen 367, 367/2.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - nasprotna tožba
Vrednosti na sporno stanovanje razširjenega nasprotnega tožbenega zahtevka toženka ni nikoli ocenila, pa tudi tožnik ni ugovarjal izostanku te ocene. Zato si nobena od pravdnih strank že po določbah v času spremembe nasprotne tožbe veljavnega ZPP (1977) ni zagotovila pravice do revizije proti odločitvi o tem, ali je sporno stanovanje toženkino posebno premoženje, nobena od pravdnih strank pa tudi po uveljavitvi ZPP (1999) v tej smeri ni procesno ničesar ukrenila.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20963
ZKP člen 371, 371/1-11.
sodba sodišča prve stopnje - izrek sodbe - opis dejanja - silobran
Ravnanje oškodovancev bi moralo biti opisano v izreku sodbe le v primeru, če bi sodišče ugotovilo, da je obsojenec, ki je bil spoznan za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 2. v zvezi s 1. odstavkom 133. člena KZ in kaznivega dejanja umora po 1. odstavku 127. člena KZ, ravnal v silobranu oziroma v prekoračenem silobranu.
S sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. II Ips 558/95, z dne 15.5.1997 je bilo reviziji tožene stranke tako ugodeno, da je bil tožničin tožbeni zahtevek iz naslova pretrpljenih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti kot neutemeljen zavrnjen. S tem je odpadla pravna podlaga (210. člen ZOR) za obveznost tožene stranke, da plača tožnici znesek 100.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi. V nadaljevanju postopka sta se pravdni stranki sporazumeli, da naj se izplačani znesek upošteva pri odmeri odškodnine za pretrpljene fizične bolečine. Gre tedaj za dogovor, da naj se izplačani znesek za eno odškodninsko postavko (duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti), do katere tožnica ni upravičena, upošteva kot akontacija pri drugi odškodninski postavki (denarnem zadoščenju zaradi prestanih fizičnih bolečin). Ne gre tedaj za plačilo odškodnine in plačilo zamudnih obresti zaradi zamude pri plačilu odškodnine, kot sta pravno napačno obravnavali izplačane zneske sodišči druge in prve stopnje, ampak za plačilo akontacije odškodnine. Zato je treba pri vračunavanju že izplačanih zneskov v odškodnino iz naslova prestanih fizičnih bolečin opraviti valorizacijo celotnega že izplačanega zneska.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali razstrelilnih snovi
Očitek o pridobitvi in hrambi razstrelilne snovi, katere promet po določbah Zakona o orožju posameznikom ni dovoljen, predstavlja potrebne elemente kaznivega dejanja po 1.odst. 310.čl. KZ. Ni potrebno, da bi storilec moral imeti namen prodaje razstrelilnih snovi ali da bi z nameščanjem razstreliva že povzročil nevarnost za ljudi.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - redno upravljanje stvari - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - soglasje solastnikov - pogodba v breme tretjega
Tožnici imata kot solastnici pravico skupno upravljati stvar (stanovanje), za posle, ki presegajo redno upravljanje, pa mora biti doseženo njuno soglasje (15. člen ZTLR). "Zavezovalna pogodba" z dne 14.5.1996, ki jo je s tožencem sklenila le ena od solastnic, s katero naj bi bila tožencu priznana "dosmrtna pravica živeti v stanovanju", brez dvoma predstavlja pravni posel, ki presega posle rednega upravljanja. Zato bi moral biti pravni posel, ki bi tožencu omogočal uporabo stanovanja, sklenjen z obema solastnicama.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21003
ZKP člen 43, 44, 44/1, 44/2. KZ (1977) člen 86.KZ člen 3, 3/2, 205.
izločitev državnega tožilca - dolžnost državnega tožilca do odločitve o zahtevi za izločitev - časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev
S tem ko je sodišče prve stopnje opravilo glavno obravnavo, kljub temu da je bila zahtevana izločitev državnega tožilca, ki je bil na njej navzoč, je bila kršena določba 43. člena v zvezi s 1. odstavkom 44. člena ZKP. Nevarnost absolutnega zastaranja kazenskega pregona ni bila tolikšna, da bi moralo sodišče kljub zahtevani izločitvi opraviti glavno obravnavo. Taka kršitev pa se upošteva le, če je ali bi mogla vplivati na zakonitost sodne odločbe.
Kateri kazenski zakon je milejši, se ocenjuje glede na konkretno kaznivo dejanje in ne na ravni abstraktne norme. Ker je obsojenec storil kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev z ravnanjem, ki je bilo v nasprotju z določbami Zakona o delovnih razmerjih in ne samoupravnih splošnih aktov, sedaj veljavni KZ ni milejši od KZ-77, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja. Položaj obsojenca je v obeh primerih popolnoma enak.
Sodišče prve stopnje je presodilo tako tožnikove navedbe v azilnem postopku kot tudi njegove navedbe v tožbi in to potem, ko je razpisalo in opravilo glavno obravnavo, na kateri je bil tožnik zaslišan. Presodilo je, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje azila. Tožnik zato ne more z uspehom izpodbijati sodbe sodišča prve stopnje zgolj s trditvijo, da je v primeru ponovnega zaslišanja pripravljen dokazati svoje trditve.
povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari - motorno vozilo kot nevarna stvar - objektivna odgovornost imetnika motornega vozila - ravnanje otroka kot oškodovanca - nepričakovan skok otroka na cesto - oprostitev odgovornosti
Do prometne nesreče je prišlo izključno zaradi takega ravnanja mladoletnega tožnika, ki ga voznik ni mogel pričakovati in se tudi ni mogel izogniti njegovim posledicam ali jih odstraniti. Posebnosti kraja, kjer je prišlo do prometne nesreče, vozniku niso narekovale počasnejše vožnje. Voznik pri posamezni hiši izven strnjenega naselja kljub grmovju ob hiši ni dolžan računati z možnostjo, da mu nenadoma z desne strani priteče otrok na cesto. V danih okoliščinah bi voznik nesrečo preprečil le, če bi vozil s hitrostjo do 20 km/h. Taka zahteva je neutemeljena saj bi onemogočil vsak racionalen promet. Ker je otrokovo ravnanje izključni vzrok za prometno nesrečo, je voznikova objektivna odgovornost ugasnila.
pripor - begosumnost - koluzijska nevarnost (vplivanje na udeležence) - podaljšanje pripora po odločbi senata (6.odst. 25.čl. ZKP)
Kadar je podan predlog upravičenega predlagatelja za podaljšanje pripora po 2.odst. 205.čl. ZKP, je mogoče pripor podaljšati samo iz tistih razlogov, iz katerih je bilo podaljšanje predlagano.
Zgolj možnost vplivanja na priče ali soobdolžence ne zadošča za odreditev ali podaljšanje pripora iz razloga po 2.tč. 1.odst. 201.čl. ZKP. Podane morajo biti posebne okoliščine, ki kažejo, da bo obdolženec na te osebe vplival in tako oviral potek kazenskega postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS20959
KZ člen 145, 145/1.ZKP člen 371, 371/1-5.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - ogrožanje varnosti - predlog za pregon
Čeprav je v predlogu oškodovanke, ki ga je podala na policijski postaji, navedeno, da ji je obsojenec z besedami grozil, da jo bo ubil, medtem ko je kot priča na glavni obravnavi povedala, da ji je kazal, da ji bo odsekal glavo, zaradi česar je okrožni državni tožilec modificiral obtožni predlog, ni podana kršitev iz 5.točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Iz vsebine predloga za kazenski pregon, kjer je navedeno, da je obsojenec oškodovanki grozil z ubojem, je jasno razviden njen namen, da se zoper njega sproži kazenski postopek zaradi grožnje z ubojem.