CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00026815
ZPP člen 285, 337, 337/1. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3.
spor zaradi motenja posesti - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - dostop do objekta - restriktivna razlaga - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - pritožbena novota - manjkajoča trditvena podlaga - ustrezno sredstvo zavarovanja - poziv sodišča na dopolnitev predloga - materialno procesno vodstvo - podredni zahtevek
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je predlog tožečih strank za izdajo regulacijske začasne odredbe presojalo restriktivno. V obravnavani zadevi gre za spor zaradi motenja posesti, ki že samo po sebi pomeni začasno zavarovanje dejanskega položaja, ki ni nujno, da temelji na pravici do posesti. Za zavarovanje z začasno odredbo bi zato morali obstajati res tehtni razlogi.
Pravilno je zavrnjen tudi podredni predlog za izdajo začasne odredbe, saj tožeče stranke niso predlagale ustreznega sredstva zavarovanja. Ne drži, da bi jih sodišče moralo v okviru materialno procesnega vodstva pozvati na popravo in dopolnitev predloga. Tožeče stranke imajo odvetnika, ki je strokovnjak na tem področju, prav tako so zakonske določbe glede sredstev zavarovanja jasne. Skladno z 285. členom ZPP sodišče stranke ni dolžno pozivati na popravo zahtevka, saj bi s tem prestopilo mejo nepristranskosti do ene ali druge stranke.
dajatvena tožba - zapadlost terjatve do konca glavne obravnave - prerekanje dejstev
Če tožbeni zahtevek oziroma terjatev, ki jo tožnik z njim uveljavlja, še ni zapadla do konca glavne obravnave, mora sodišče tožbeni zahtevek, razen v z ZPP izrecno določenih primerih, zavrniti.
ZPP člen 44, 44/3, 188, 188/3. ZST-1 člen 30, 30/1, 31, 31/2.
vrednost spornega predmeta - umik tožbe - posebna pritožba
Pri sklepanju o vrednosti spornega predmeta v zvezi z izračunanim deležem tožeče stranke v zadružnem premoženju je sodišče prve stopnje šlo predaleč. Primarna je namreč tožnikova ocenitvena dolžnost, ki pomeni ocenitev interesa, da bi v pravdi uspel, saj je vrednost spornega predmeta ena bistvenih prvin kompetenčnega dejanskega stanja in zato obvezna sestavina tožbe (drugi odstavek 180. člena ZPP). Sodišče mora reagirati le na očitno napačno oziroma neustrezno navedbo vrednosti spornega predmeta, če je že na prvi pogled jasno, da izrazito odstopa od razumnega razpona vrednosti spora.
ZKP točka 201, 201/1, 201/1-3, 371, 371/1, 371/1-11.. URS člen 19, 22.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - zavrnitev predloga za uporabo milejših ukrepov - ponovitvena nevarnost - obrazložitev predloga - obrazložitev sklepa o podaljšanju pripora - utemeljitev neogibnosti pripora - prepovedane droge
Pritožbeno sodišče ne sprejema zgoraj navedenih navedb pritožnika, da obrazložitev izpodbijanega sklepa ne zadosti zahtevam poštenega postopka in predstavlja kršitev 22. in 19. člena Ustave Republike Slovenije ter bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Kot je obrazložilo Višje sodišče v Kopru v sklepu opr.št. I Kp 23238/2019 z dne 3.7.2019, ki je že obravnavalo enake navedbe pritožnika, ni potrebno, da bi sklep o podaljšanju pripora bil tako podrobno obrazložen glede vseh tistih okoliščin, ki so že bile ugotovljene ob odreditvi pripora in ki se ob preizkusu pripornih razlogov niso spremenile.
ZPP člen 7. OZ člen 49. ZOdvT tarifna številka 1200, 6006.
sklenitev pravnega posla in plačilo odškodnine - poslovna škoda - prevara - trditveno breme - stopnja verjetnosti - stopnja prepričanja - izročitev dokumentacije - ponarejena listina - izvedenec finančno ekonomske stroke - poslovanje z izgubo - odmera stroškov pravdnega postopka - stroški odvetniškega zastopanja - povišanje nagrade za zastopanje več strank - vštevanje nagrade za postopek v novem postopku - materialni stroški
Ker tožeča stranka ni s stopnjo prepričanja dokazala odločilnega dejstva, da ji je toženka izročila dokumentacijo s ponarejeno vsebino, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da znaki prevare iz 49. člena OZ niso izpolnjeni, zaradi česar je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
pridobitev uporabnega dovoljenja - nemožnost izpolnitve pogodbene obveznosti - uporabno dovoljenje za objekt - gradbeno dovoljenje - lastnik objekta
Toženec, ki se je v skladu z zakonskimi določbami na podlagi pogodbe zavezal, da bo za objekt pridobil uporabno dovoljenje, se neutemeljeno sklicuje na nemožnost izpolnitve. Ker je njegovo pogodbeno zavezo treba razumeti kot zavezo, da sproži postopek za izdajo uporabnega dovoljenja oziroma pridobi uporabno dovoljenje v imenu in za račun tožnikov kot novih lastnikov, ni ovire za izpolnitev dogovorjene obveznosti.
nova škoda - nova škoda po izvensodni poravnavi - bodoča škoda - izvedensko mnenje - dokazi in dokazovanje - strokovno vprašanje - pravica do izjave v postopku - rok za zastaranje - rok za zastaranje odškodninske terjatve
Pravilno je materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, da je nova škoda tista škoda, ki je v vzročni zvezi s škodnim dogodkom z dne 7. 1. 1996 in ki ob sklenitvi izvensodne poravnave ni obstajala, niti po normalnem teku stvari ni bila predvidljiva, oziroma je predstavljala tako poslabšanje zdravstvenega stanja, do kakršnega ob normalnem teku stvari sploh ne bi smelo priti.
ZPIZ-2 člen 17, 25, 25/5, 36, 36/1, 149, 401, 401/1.. ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-6, 34/1-7, 34/8, 407, 407/3.
starostna pokojnina - odmera starostne pokojnine - delo na kmetiji - prostovoljno zavarovanje - kmet
V obravnavani zadevi je za presojo pravilnosti in zakonitosti odmere starostne pokojnine v višini 26 % od najnižje pokojninske osnove potrebno najprej razčistiti, na kakšni podlagi je bil tožnik v obdobju od od 12. 1. 2005 do 15. 4. 2018 sploh vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, šele na to bo mogoče ugotoviti, ali je šlo za zavarovanje za ožji ali širši obseg pravic. Podlage zavarovanja v spornem obdobju pa sodišče prve stopnje v doslej izvedenem dokaznem postopku ni ugotavljalo.
ZPIZ-2 člen 183.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 6.. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 12.
invalidnost - zavarovalna doba v tujini
Za presojo zadeve so bistvene določbe Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (Uredba) in Uredbe (ES) št. 987/2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe 883/2004 (izvedbena Uredba). Uredbi, ki določata koordinacijo sistemov socialne varnosti in ki med drugim omogočata tudi seštevanje zavarovalnih dob za pridobitev pravic, sta pravno zavezujoči za našo državo. V skladu s 6. členom Uredbe pristojni nosilec države članice, po zakonodaji katere so za pridobitev, ohranitev, trajanje ali ponovno pridobitev pravice do dajatve določeni pogoji z dopolnitvijo zavarovalnih dob, v potrebni meri upošteva zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji katerekoli druge države članice. Seštevanje dob je urejeno v 12. členu izvedbene Uredbe. V tem primeru torej ne gre za vprašanje kvalitete dobe, temveč za vprašanje, ali tožnik za priznanje določenih pravic iz invalidskega zavarovanja izpolnjuje dovolj zavarovalne dobe. Ker je tožena stranka ugotovila, da zgolj s slovensko zavarovalno dobo teh pogojev ne izpolnjuje, je tudi po stališču pritožbenega sodišča, skladno z že citiranimi določbami obeh Uredb, potrebno upoštevati tudi zavarovalno dobo, ki jo je tožnik dopolnil v Avstriji. Da se doba upošteva tudi pri priznavanju kratkoročnih dajatev pa je svoje stališče zavzelo tudi že Vrhovno sodišče RS. Vrhovno sodišče poudarja, da je cilj koordinacije, da osebe, ki se gibljejo v skupnosti, ohranijo pravice in ugodnosti, ki so jih pridobile ali jih pridobivajo. Ta cilj je treba doseči zlasti s seštevanjem vseh dob po različnih nacionalnih zakonodajah za pridobitev in ohranitev pravice do dajatve in za izračun njene višine. Uredbi tudi ne razlikujeta med kratkoročnimi in dolgoročnimi dajatvami. Tega razlikovanja tudi nima ZPIZ-2. Pravice na podlagi invalidnosti tudi niso časovno omejene.
plačilo razlike plače - nagrada za uspešno poslovanje
Zgolj udeležba na sestanku, predmet katerega je obravnava problematike poslovanja in zniževanja plač, še ne pomeni, da delavec (četudi se izrecno ne izjavi proti predlaganemu znižanju plač) soglaša z znižanjem plače oziroma da se na takšen način ustno dogovori z delodajalcem za spremembo pogodbe o zaposlitvi.
ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse - res iudicata - vrednost nepremičnine
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks za postopek o reviziji, saj je o tem predlogu bilo že pravnomočno odločeno. Tožnica je v ponovnem predlogu, po pravnomočnosti odločitve o prvem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks za revizijo, pribavila cenitev o vrednosti njenih nepremičnin. Gre za dokaz, katerega bi morala predložiti že prej, po pravnomočnosti sklepa, s katerim je že bilo tožnici delno ugodeno in taksna obveznost bistveno znižana in določeno obročno plačilo, pa je prepozen.
III. kategorija invalidnosti - opredelitev pojma svoj poklic - invalidnost
Pri oceni invalidnosti je potrebno upoštevati svoj poklic, kot je opredeljen v 3. odstavku 63. člena ZPIZ-2. Gre za delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela, in vsa dela, ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Upoštevajo se torej delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela, in tudi vsa dela, ki ustrezajo telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje. V sodni praksi je bilo že večkrat poudarjeno, da je definicija poklica, ki jo je uvedel že prej veljavni ZPIZ-1 širša in ne upošteva le delovnega mesta, na katerem je zavarovanec razporejen, temveč vsa dela, ki jih je opravljal.
ZFPPIPP člen 350, 350/1, 350/2, 350/3, 373, 373/2. ZGD-1 člen 100, 100/1. ZDDV-1 člen 39, 39/4.
družba z neomejeno odgovornostjo - osebna odgovornost družbenika - stečaj osebne družbe - posebna pravila o stečajni masi - sklep o preizkusu terjatev - uveljavitev zahtevkov do osebno odgovornih družbenikov stečajnega dolžnika - pravnomočnost - popravek DDV - popravek (zmanjšanje) zneska DDV
ZFPPIPP ne predpisuje, da je treba najprej unovčiti vse premoženje stečajnega dolžnika, zahtevek do osebno odgovornega družbenika pa uveljavljati le v znesku, ki je enak vsoti tistega dela terjatev upnikov, ki jih ni mogoče plačati iz premoženja stečajnega dolžnika. Po izrecni določbi 350. člena ZFPPIPP v stečajno maso poleg premoženja osebne družbe spada tudi premoženje, doseženo z uveljavitvijo zahtevkov do osebno odgovornega družbenika na podlagi njegove odgovornosti za obveznosti te pravne osebe.
V 154. členu ZPP se nahaja temeljno pravilo o tem, ali mora nositi stroške postopka nasprotne stranke. Temeljno pravilo je: če stranka v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu stranskemu intervenientu povrniti njune stroške postopka. Če uspeh stranke ni popoln, mora povrniti le sorazmerni del stroškov (prvi in drugi odstavek 154. člena ZPP). To temeljno pravilo velja tudi, če v pravdi ne uspe stranka, ki se ji je pridružil stranski intervenient. V postopku neuspešna stranka mora povrniti stroške nasprotni stranki in njenemu morebitnemu stranskemu intervenientu. Nosi jih le stranka. Da bi moral stroške nasprotne stranke nositi tudi stranski intervenient, namreč prvi odstavek 154. člena ZPP ne določa.
Ne gre za zakonsko praznino, saj je razlog za takšno razdelitev pri nošenju stroškov prav poseben procesni položaj, v katerem je stranski intervenient. On je namreč strankin pomočnik, ne pa stranka postopka. Za stranskega intervenienta tudi ne velja 161. člen ZPP, saj ni sospornik.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00026502
KZ-1 člen 158/1, 158/3. ZKP člen 358, 358-2.
razžalitev - zasebna tožba - namen zaničevanja - župan - direktor občinske uprave - nosilec javne funkcije - načelo sorazmernosti - svoboda izražanja - čast in dobro ime - javna oseba - kritika nosilca javnih funkcij - oprostilna sodba
Politične oziroma javne osebnosti morajo izkazovati višjo stopnjo strpnosti in prenašati tudi oznake, pri katerih gre za izrazito negativne vrednostne sodbe.
Pri presoji očitkov storitve kaznivega dejanja razžalitve je treba uporabiti načelo sorazmernosti. Gre za tehtanje med obdolženčevo pravico do svobode izražanja in nedotakljivostjo oškodovančeve telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti in osebnostnih pravic. Omejevanje pravic do svobode izražanja je treba razlagati skrajno ozko.
Določbo 396. člena ZPIZ-2 je mogoče pravilno interpretirati in uporabljati le tako, da pravice, pridobljene po ZPIZ/92 ali ZPIZ-1, uživalcem prenehajo šele, ko so novo priznane pravice po ZPIZ-2 dejansko realizirane. Ko je torej uživalcu nadomestila na podlagi preostale delovne zmožnosti, pridobljene po prejšnjih predpisih zagotovljena nova pravica do dela na drugem ustreznem delu v skladu z novo ugotovljeno invalidnostjo. Dokler ne pride do realizacije vsebinske pravice na temelju nove invalidnosti, ki se izvršuje pri delodajalcu, ima uživalec denarnega nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu pravico do uživanja nespremenjene denarne dajatve. Vse do tedaj 194. člena ZPIZ-2 o povrnitvi preplačil ni mogoče uporabiti mimo ali celo v nasprotju z 396. členom ZPIZ-2.
Tožena stranka je s tem, ko je s ponudbo pogodbe o zaposlitvi odpravila nepravilnosti pri določitvi tožnikove plače, upoštevala tudi določbo tretjega odstavka 3. člena ZSPJS, po kateri se javnemu uslužbencu v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - samostojni podjetnik - datum sodne razveze
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da se je tožnik zaposlil kot samostojni podjetnik (s. p.) takoj po izdaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je tožnik še vedno zavarovan na zavarovalni podlagi 05 (samostojni podjetniki posamezniki, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravljajo pridobitno ali gospodarsko dejavnost). Vrhovno sodišče RS je v zadevi VIII Ips 33/2014 odločilo, da pomeni tudi aktiviranje statusa s. p. na strani tožnika takoj po spornem prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki na podlagi sicer nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in njegova prijava v socialna zavarovanja na tej podlagi pomembno okoliščino za določitev datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodne razveze, ne glede na razloge sodišča o možnostih spremembe zavarovalnih podlag za nazaj. ZDR-1 v 118. členu sicer res določa, da lahko sodišče ugotovi prenehanje pogodbe o zaposlitvi vse do dneva odločitve sodišča prve stopnje, kar pa je le skrajni datum. Tako primeri iz sodne prakse kažejo, da se datum razveze pogodbe o zaposlitvi lahko določi pred datumom izdaje prvostopne sodbe, če pride pred njeno izdajo do spremembe delavčevega statusa, kot je npr. zaposlitve pri drugem delodajalcu, samozaposlitve (tožnik), upokojitve ali podobno.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji
Za ugoditev pravici do zdravljenja v tujini po 44.a členu ZZVZZ je torej treba najprej izčrpati vse možnosti zdravljenja v Sloveniji, šele nato se zavarovanca napoti na zdravljenje v tujino. Tudi povračilo stroškov zdravljenja v tujini je pogojeno z izčrpanjem pogojev s predhodno odobritvijo zdravljenja v tujini. V obeh primerih morata biti izpolnjena oba kumulativno predpisana pogoja iz 1. odstavka 44.a člena ZZVZZ. Torej poleg pričakovanih rezultatov zdravljenja tudi izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji. Revizijsko sodišče je sicer sprejelo načelno stališče, da se v primeru, če je za zdravljenje določenega bolezenskega stanja več medicinsko priznanih in v načelu enakovrednih metod, šteje, da so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljena, če ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od priznanih metod. Po sodni praksi gre za pravni standard, torej nedoločen pravni pojem, katerega vsebine ni mogoče določiti na abstraktno regulativni ravni, ampak le v konkretnih življenjskih primerih. V vsakem konkretnem primeru je torej pri zapolnitvi izčrpanih možnosti zdravljenja potrebno upoštevati vse relevantne okoliščine. Za takšne relevantne okoliščine gre tudi, če se določene zdravstvene storitve v domovini sicer izvajajo, vendar pa zaradi pomanjkanja kapacitet niso na voljo za vse, ki jih potrebujejo. V tem primeru je potrebno šteti, da so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 129, 129/1, 132, 132/1, 133, 133/1.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 19, 27.. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 25, 25-5, 25-7.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - nujno zdravljenje - nujna medicinska pomoč - zdravljenje v tujini
Tožnik je bil spornega dne na zasebnem potovanju na Hrvaškem. Zaradi alergične reakcije (oteženega požiranja in občutka, da mu primanjkuje zraka) je bil sprejet v bolnišnico, kjer je tudi prenočil. Tožnik je tako za dva dni na Hrvaškem uveljavljal nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč, kar pomeni, da ni šlo za uveljavljanje načrtovane zdravstvene storitve. Tožnik je imel veljavno kartico evropskega zdravstvenega zavarovanja. V zvezi z zdravljenjem mu je bil izstavljen račun. Plačati pa je moral strošek participacije v višini 20 %. Zaradi uporabe evropske kartice zdravstvenega zavarovanja plačilo preostalih stroškov zdravljenja ni sporno. Sporen je le strošek participacije.
Upoštevaje mednarodne predpise je potrebno oba zavarovanca v enakih okoliščinah enako obravnavati. Enako kot to velja za hrvaškega zavarovanca (torej da sam plača participacijo), velja tudi za tožnika.