ZPP člen 44, 44/3, 188, 188/3. ZST-1 člen 30, 30/1, 31, 31/2.
vrednost spornega predmeta - umik tožbe - posebna pritožba
Pri sklepanju o vrednosti spornega predmeta v zvezi z izračunanim deležem tožeče stranke v zadružnem premoženju je sodišče prve stopnje šlo predaleč. Primarna je namreč tožnikova ocenitvena dolžnost, ki pomeni ocenitev interesa, da bi v pravdi uspel, saj je vrednost spornega predmeta ena bistvenih prvin kompetenčnega dejanskega stanja in zato obvezna sestavina tožbe (drugi odstavek 180. člena ZPP). Sodišče mora reagirati le na očitno napačno oziroma neustrezno navedbo vrednosti spornega predmeta, če je že na prvi pogled jasno, da izrazito odstopa od razumnega razpona vrednosti spora.
dajatvena tožba - zapadlost terjatve do konca glavne obravnave - prerekanje dejstev
Če tožbeni zahtevek oziroma terjatev, ki jo tožnik z njim uveljavlja, še ni zapadla do konca glavne obravnave, mora sodišče tožbeni zahtevek, razen v z ZPP izrecno določenih primerih, zavrniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00026815
ZPP člen 285, 337, 337/1. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3.
spor zaradi motenja posesti - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - dostop do objekta - restriktivna razlaga - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - pritožbena novota - manjkajoča trditvena podlaga - ustrezno sredstvo zavarovanja - poziv sodišča na dopolnitev predloga - materialno procesno vodstvo - podredni zahtevek
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je predlog tožečih strank za izdajo regulacijske začasne odredbe presojalo restriktivno. V obravnavani zadevi gre za spor zaradi motenja posesti, ki že samo po sebi pomeni začasno zavarovanje dejanskega položaja, ki ni nujno, da temelji na pravici do posesti. Za zavarovanje z začasno odredbo bi zato morali obstajati res tehtni razlogi.
Pravilno je zavrnjen tudi podredni predlog za izdajo začasne odredbe, saj tožeče stranke niso predlagale ustreznega sredstva zavarovanja. Ne drži, da bi jih sodišče moralo v okviru materialno procesnega vodstva pozvati na popravo in dopolnitev predloga. Tožeče stranke imajo odvetnika, ki je strokovnjak na tem področju, prav tako so zakonske določbe glede sredstev zavarovanja jasne. Skladno z 285. členom ZPP sodišče stranke ni dolžno pozivati na popravo zahtevka, saj bi s tem prestopilo mejo nepristranskosti do ene ali druge stranke.
ZPP člen 7. OZ člen 49. ZOdvT tarifna številka 1200, 6006.
sklenitev pravnega posla in plačilo odškodnine - poslovna škoda - prevara - trditveno breme - stopnja verjetnosti - stopnja prepričanja - izročitev dokumentacije - ponarejena listina - izvedenec finančno ekonomske stroke - poslovanje z izgubo - odmera stroškov pravdnega postopka - stroški odvetniškega zastopanja - povišanje nagrade za zastopanje več strank - vštevanje nagrade za postopek v novem postopku - materialni stroški
Ker tožeča stranka ni s stopnjo prepričanja dokazala odločilnega dejstva, da ji je toženka izročila dokumentacijo s ponarejeno vsebino, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da znaki prevare iz 49. člena OZ niso izpolnjeni, zaradi česar je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
pridobitev uporabnega dovoljenja - nemožnost izpolnitve pogodbene obveznosti - uporabno dovoljenje za objekt - gradbeno dovoljenje - lastnik objekta
Toženec, ki se je v skladu z zakonskimi določbami na podlagi pogodbe zavezal, da bo za objekt pridobil uporabno dovoljenje, se neutemeljeno sklicuje na nemožnost izpolnitve. Ker je njegovo pogodbeno zavezo treba razumeti kot zavezo, da sproži postopek za izdajo uporabnega dovoljenja oziroma pridobi uporabno dovoljenje v imenu in za račun tožnikov kot novih lastnikov, ni ovire za izpolnitev dogovorjene obveznosti.
nova škoda - nova škoda po izvensodni poravnavi - bodoča škoda - izvedensko mnenje - dokazi in dokazovanje - strokovno vprašanje - pravica do izjave v postopku - rok za zastaranje - rok za zastaranje odškodninske terjatve
Pravilno je materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, da je nova škoda tista škoda, ki je v vzročni zvezi s škodnim dogodkom z dne 7. 1. 1996 in ki ob sklenitvi izvensodne poravnave ni obstajala, niti po normalnem teku stvari ni bila predvidljiva, oziroma je predstavljala tako poslabšanje zdravstvenega stanja, do kakršnega ob normalnem teku stvari sploh ne bi smelo priti.
ZKP točka 201, 201/1, 201/1-3, 371, 371/1, 371/1-11.. URS člen 19, 22.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - zavrnitev predloga za uporabo milejših ukrepov - ponovitvena nevarnost - obrazložitev predloga - obrazložitev sklepa o podaljšanju pripora - utemeljitev neogibnosti pripora - prepovedane droge
Pritožbeno sodišče ne sprejema zgoraj navedenih navedb pritožnika, da obrazložitev izpodbijanega sklepa ne zadosti zahtevam poštenega postopka in predstavlja kršitev 22. in 19. člena Ustave Republike Slovenije ter bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Kot je obrazložilo Višje sodišče v Kopru v sklepu opr.št. I Kp 23238/2019 z dne 3.7.2019, ki je že obravnavalo enake navedbe pritožnika, ni potrebno, da bi sklep o podaljšanju pripora bil tako podrobno obrazložen glede vseh tistih okoliščin, ki so že bile ugotovljene ob odreditvi pripora in ki se ob preizkusu pripornih razlogov niso spremenile.
Čeprav obveznost tožene stranke, da tožniku med misijo v tujini zagotovi 24-urni počitek, izhaja iz internega Pravilnika tožene stranke, in ne neposredno iz pogodbe o zaposlitvi, gre za obveznost, ki je po svoji naravi pogodbena. Bistvo pogodbene odškodninske odgovornosti je, da lahko pogodbi zvesta stranka od kršitelja pogodbe zahteva povrnitev vrednosti izjalovljenega pričakovanja. Na podlagi 2. člena ZSSloV se uporabi 140. člen ZJU, ki smiselno enako kot 179. člen ZDR-1 določa, da mora delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava delavcu povrniti škodo, ki mu je povzročena pri delu ali v zvezi z delom, kar obsega tudi škodo, ki jo je delodajalec povzročil delavcu s kršitvijo pravic iz delovnega razmerja.
III. kategorija invalidnosti - opredelitev pojma svoj poklic - invalidnost
Pri oceni invalidnosti je potrebno upoštevati svoj poklic, kot je opredeljen v 3. odstavku 63. člena ZPIZ-2. Gre za delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela, in vsa dela, ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Upoštevajo se torej delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela, in tudi vsa dela, ki ustrezajo telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje. V sodni praksi je bilo že večkrat poudarjeno, da je definicija poklica, ki jo je uvedel že prej veljavni ZPIZ-1 širša in ne upošteva le delovnega mesta, na katerem je zavarovanec razporejen, temveč vsa dela, ki jih je opravljal.
ZPIZ-2 člen 183.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 6.. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 12.
invalidnost - zavarovalna doba v tujini
Za presojo zadeve so bistvene določbe Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (Uredba) in Uredbe (ES) št. 987/2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe 883/2004 (izvedbena Uredba). Uredbi, ki določata koordinacijo sistemov socialne varnosti in ki med drugim omogočata tudi seštevanje zavarovalnih dob za pridobitev pravic, sta pravno zavezujoči za našo državo. V skladu s 6. členom Uredbe pristojni nosilec države članice, po zakonodaji katere so za pridobitev, ohranitev, trajanje ali ponovno pridobitev pravice do dajatve določeni pogoji z dopolnitvijo zavarovalnih dob, v potrebni meri upošteva zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji katerekoli druge države članice. Seštevanje dob je urejeno v 12. členu izvedbene Uredbe. V tem primeru torej ne gre za vprašanje kvalitete dobe, temveč za vprašanje, ali tožnik za priznanje določenih pravic iz invalidskega zavarovanja izpolnjuje dovolj zavarovalne dobe. Ker je tožena stranka ugotovila, da zgolj s slovensko zavarovalno dobo teh pogojev ne izpolnjuje, je tudi po stališču pritožbenega sodišča, skladno z že citiranimi določbami obeh Uredb, potrebno upoštevati tudi zavarovalno dobo, ki jo je tožnik dopolnil v Avstriji. Da se doba upošteva tudi pri priznavanju kratkoročnih dajatev pa je svoje stališče zavzelo tudi že Vrhovno sodišče RS. Vrhovno sodišče poudarja, da je cilj koordinacije, da osebe, ki se gibljejo v skupnosti, ohranijo pravice in ugodnosti, ki so jih pridobile ali jih pridobivajo. Ta cilj je treba doseči zlasti s seštevanjem vseh dob po različnih nacionalnih zakonodajah za pridobitev in ohranitev pravice do dajatve in za izračun njene višine. Uredbi tudi ne razlikujeta med kratkoročnimi in dolgoročnimi dajatvami. Tega razlikovanja tudi nima ZPIZ-2. Pravice na podlagi invalidnosti tudi niso časovno omejene.
stroški pravdnega postopka - vrednost točke - cena odvetniških storitev
Stranka je dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji (drugi odst. 12. čl. OT). V obravnavani zadevi se število točk za posamezne storitve ni spreminjalo. Ker je sodišče prve stopnje odločitev o stroških sprejelo 17.4.2019, ko je že veljala vrednost točke 0,60 €, je bilo dolžno upoštevati to vrednost. Šele s to odločitvijo je namreč nastala obveznost tožnika, da tožencu plača stroške postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00026255
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 49, 49/4, 121, 121/1, 244, 244/1, 244/2, 381, 381/2, 381/2-2, 383, 383/1, 386. ZMZPP člen 89. ZPP člen 83, 83/1, 137, 137/1, 179. Sodni red člen 159, 159/2.
postopek osebnega stečaja - slovenska jurisdikcija - odsvojitev pred začetkom postopka osebnega stečaja - glavni insolvenčni postopek - sklep o začetku stečajnega postopka - razveljavitev sklepa o začetku stečajnega postopka - vrnitev v novo odločanje - ponovno odločanje o isti stvari - pravne posledice začetka stečajnega postopka - objava oklica o začetku stečajnega postopka - začasni zastopnik - začetek stečajnega postopka - standard obrazloženosti odločbe - trajnejša nelikvidnost - solidarno poroštvo - dvom v nepristranskost višjega sodišča
Zakon določa, da se pravdni postopek začne z vložitvijo tožbe (179. člen ZPP), glavni stečajni postopek pa s sklepom o začetku stečajnega postopka (četrti odstavek 49. člena ZFPPIPP). Noben zakon pa ne določa, da se postopek začne šele z razveljavitvenim sklepom odločbe, izdane na podlagi tožbe ali pa z razveljavitvijo sklepa o začetku stečajnega postopka in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Novo sojenje ne pomeni začetka postopka, pač pa ponovno odločanje o isti stvari. Zato odgovor na vprašanje, ali je še vedno podana slovenska jurisdikcija, dajeta določili 2. točke drugega odstavka 381. člena ZFPPIPP in 89. člena ZMZPP.
Nove pravice iz invalidskega zavarovanja zaradi poslabšanja invalidnosti so tožnici priznane s sodbo z dne 9. 5. 2018. Z navedeno sodno odločbo, ki je pravnomočna z dnem 21. 6. 2018, je tožnica še naprej razvrščena v III. kategorijo invalidnosti, vendar z novo pravico do dela na drugem delu s časovno razbremenitvijo 4 ure dnevno od 1. 5. 2016 dalje. O višini in izplačevanju delnega nadomestila je odločal toženi zavod. Z odločbo z dne 18. 9. 2018, ki je predmet tega sodno socialnega spora je delno nadomestilo odmeril v višini 421,08 EUR mesečno in izrekel, da se izplačuje od 21. 6. 2018 dalje. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je izplačevanje delnega nadomestila od 21. 6. 2018 dalje in ne od 24. 5. 2017, kot neutemeljeno vztraja tožnica, zakonito.
Pritožnica ne more uspeti s pritožbeno trditvijo, da bi ji bilo treba v skladu z načelom in favorem laboratoris priznati višji plačni razred od plačnega razreda njenega delovnega mesta po Pravilniku o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s področja javne uprave v plačne razrede znotraj razponov plačnih razredov. Skladno s 16. členom ZJU delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - pravna oseba kot obdolženec - pravna oseba v stečaju - smotrnost uvedbe postopka - oportunitetno načelo
Diskrecijska pravica, ki je izražena v oportunitetnem načelu (načelo smotrnosti kazenskega pregona), ki je med drugim uzakonjena v 28. členu ZOPOKD, je le v domeni državnega tožilca.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 129, 129/1, 132, 132/1, 133, 133/1.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 19, 27.. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 25, 25-5, 25-7.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - nujno zdravljenje - nujna medicinska pomoč - zdravljenje v tujini
Tožnik je bil spornega dne na zasebnem potovanju na Hrvaškem. Zaradi alergične reakcije (oteženega požiranja in občutka, da mu primanjkuje zraka) je bil sprejet v bolnišnico, kjer je tudi prenočil. Tožnik je tako za dva dni na Hrvaškem uveljavljal nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč, kar pomeni, da ni šlo za uveljavljanje načrtovane zdravstvene storitve. Tožnik je imel veljavno kartico evropskega zdravstvenega zavarovanja. V zvezi z zdravljenjem mu je bil izstavljen račun. Plačati pa je moral strošek participacije v višini 20 %. Zaradi uporabe evropske kartice zdravstvenega zavarovanja plačilo preostalih stroškov zdravljenja ni sporno. Sporen je le strošek participacije.
Upoštevaje mednarodne predpise je potrebno oba zavarovanca v enakih okoliščinah enako obravnavati. Enako kot to velja za hrvaškega zavarovanca (torej da sam plača participacijo), velja tudi za tožnika.
diskriminatorna obravnava - šikaniranje na delovnem mestu - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da so predmet sodne presoje (zgolj) kršitve, ki jih je tožnik navajal že v predsodnem postopku in o katerih je tožena stranka odločila v izpodbijanih sklepih. V tem delu je sodišče prve stopnje razčistilo dejansko stanje glede vseh očitkov, v preostalem pa je tožnik navajal, da je bil diskriminiran, trpinčen in izoliran, pri čemer so bile te navedbe povsem splošne, zato se o njih ni bilo treba izreči niti toženi stranki v predsodnem postopku niti sodišču prve stopnje, ko je presojalo zakonitost izpodbijanih sklepov.
Sodišče prve stopnje mora pri presoji utemeljenosti predloga za nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom v skladu s petim odstavkom 86. člena KZ-1 presoditi nevarnost obsojenca, možnost ponovitve dejanja ter osebne, družinske in poklicne razmere obsojenca. Poleg navedenega mora sodišče upoštevati tudi težo storjenega kaznivega dejanja ter podan predlog za alternativno prestajanje zaporne kazni obravnavati z vidika generalno in specialno preventivne funkcije kazni, ki se uresničuje z njeno izvršitvijo.
Za pravilnost fikcije vročitve pa je bistveno, da je tožena stranka bila obveščena o prispelem pismu, ki ga mora dvigniti. Tožena stranka v postopku ni nikoli zatrjevala, da obvestila o prispeli poštni pošiljki ni prejela. Zato je bila z dejstvom, da jo čaka sodno pisanje na pošti, seznanjena. Prav tako je sodišče prve stopnje ugotovilo, da jo je pošta opozorila na pomanjkljivost poštnega predalčnika. Zato se sedaj tožena stranka neutemeljeno sklicuje, da bi morala pošta pustiti sodno pisanje - tožbo v njenem poštnem predalčniku po izteku 15-dnevnega roka. Z obvestilom je bila seznanjena, da bo pisanje vrnjeno sodišču, kar je bilo pravilno. Tožena stranka je tako sama zakrivila, da ni prevzela poštne pošiljke, v kateri je bila poslana tožba s prilogami v odgovor. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da ji sodišče ni zagotovilo kontradiktornega postopka.