odgovornost delodajalca - odgovornost izvajalca - padec z višine
Neposreden vzrok škode je sam padec tožnika, a njegove škodne posledice bi bile lahko preprečene, če bi izvajalec ravnal v skladu s predpisi o varstvu pri delu, ki delodajalcem nalagajo ustrezne ukrepe za zmanjševanje tveganj.
Po 335. členu ZPP je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe. Če pritožba ni podpisana, je po tretjem odstavku 343. člena ZPP nepopolna in jo sodišče zavrže, ne da bi jo poprej vrnilo v dopolnitev. ZPP namreč v 336. členu določa, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00026652
OZ člen 393, 393/3, 535, 540, 542, 542/1. ZPP člen 181, 182, 182/3, 274.
darilna pogodba - preklic darilne pogodbe - preklic darila zaradi velike nehvaležnosti - kavza pri darilu - nagib za darilno pogodbo - mešana pogodba - mešano darilo - odpad kavze - huda nehvaležnost - vrnitev darila - eventualna kumulacija - istovetnost zahtevka - ugotovitveni zahtevek - prejudicialen učinek - obogatitev - prepoved odtujitve in obremenitve - deljiva terjatev
V novejši sodni praksi je v luči ustavne pravice do zasebne lastnine prišlo do spremembe sodne prakse glede učinkov kasneje odpadle pogodbene podlage na darilno pogodbo, ki se je ustvarila na podlagi pravnega mnenja Vrhovnega sodišča SRS z dne 21. in 22. decembra 1987. Vendar v predmetni zadevi tožnika darilne pogodbe nista preklicala le na podlagi kasneje odpadle podlage, ampak tudi na podlagi hude nehvaležnosti toženca do njune hčerke.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - izpolnitev zakonskih pogojev - pogoji za izrek ukrepa - vrsta ukrepa - duševno stanje - odločanje samo o eni pritožbi - pravnomočnost sklepa - učinek pravnomočnosti sklepa - po izteku roka za pritožbo
Iz izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so podani vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev svobode nasprotnemu udeležencu.
Vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj nasprotni udeleženec zaradi svojega trenutnega duševnega stanja in popolne nekritičnosti do svoje bolezni ni sposoben tvornega sodelovanja.
V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa (še ni potekel rok za pritožbo odvetnice nasprotnega udeleženca oziroma ni znano, ali je morda vložena pritožba tudi z njene strani). Zato sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožbi nasprotnega udeleženca. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo odvetnice nasprotnega udeleženca ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njeni morebitni pritožbi.
odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti - začetek postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - sposobnost razumeti pomen sodnega postopka - nerazsodnost - sposobnost sodelovanja na obravnavi - duševne motnje
Iz mnenja izvedenke, ki je bilo izdelano v drugem postopku, izhaja, da nasprotna udeleženka ni zmožna na ustrezen način sodelovati v postopku in skrbeti za svoje pravice in koristi. Iz zemljiškoknjižnega izpiska z dne 7. 8. 2018 izhaja, da so na nepremičnini nasprotne udeleženke vpisane zastavne pravice za poplačilo terjatev, ki bistveno presegajo vrednost delnega plačila, ki ga navaja nasprotna udeleženka v pritožbi. Na podlagi teh dokazov je s stopnjo verjetnosti izkazano, da so duševne težave nasprotne udeleženke lahko povzročile njeno nerazsodnost in da zaradi teh duševnih težav nasprotna udeleženka ni sposobna zavestno in preudarno oblikovati lastne volje glede poplačila terjatev in s tem povezanim razpolaganjem s svojim premoženjem ter da ne razume pomena in posledic teh (opustitvenih) ravnanj.
vrnitev zaplenjenega premoženja - predmet - ugotavljanje vrednosti zaplenjenega premoženja - cenitev vrednosti nepremičnine
Odločeno je o vrnitvi nepremičnin, ki so bile ob zaplembi označene z vl. št. 85 k. o. Y in z vl. št. 518 k. o. B. Zaplenjene nepremičnine so bile v obeh primerih last zdaj pokojnega upravičenca do 1/2. V takšnem obsegu so mu bile tudi zaplenjene.
Ker v postopku na prvi stopnji s pomočjo izvedenca ugotovljena vrednost zaplenjenih nepremičnin ni bila sporna, so pritožbeni pomisleki glede nje neutemeljeni.
pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - listina, ki je podlaga za vpis - zemljiškoknjižno dovolilo - spojitev listine z zemljiškoknjižnim dovolilom
Po določbi 3. odstavka 33. člena ZZK-1 morajo biti listine, za katere ZZK-1 določa, da morajo biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložene, ker sicer overitev podpisa ni dovoljena, spojene z zemljiškoknjižnim dovolilom. S tem je potrjeno, da so bile listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih oziroma potrdilo o plačilu davkov dejansko pridobljene in je z njimi notar, preden je overitev opravil, razpolagal. S tem tudi postanejo sestavni del listine, ki je podlaga vpisu. Poleg tega mora sodišče preveriti obstoj listin, ki jih zahtevata 37. in 38. člen ZZK-1 (vsebinsko presojo izpolnjenosti pogojev za overitev opravi notar).
Toženec je nedopustno posegel v posest tožnikov, ko je na delu svoje nepremičnine, ki sta ga tožnika uporabljala za parkiranje in kot prostor za smetnjak, postavil sporno betonsko ploščo. Tožnikoma je s tem onemogočil, da na dotedanji način izvršujeta svojo posest oziroma dejansko oblast nad navedenim delom toženčeve nepremičnine.
Zaradi delnega umika tožbe v ugotovitvenem delu posebni stroški niso nastali, vendar pa je bil zavrnjen tudi tisti del zahtevka, ki se nanaša na domnevno onemogočanje dostopa tožnikov do njune hiše. Ta del zahtevka je zagotovo enakovreden tistemu, ki se nanaša na onemogočeno parkiranje in puščanje smeti. Tožnika v pritožbi neupravičeno poskušata zmanjšati njegov pomen. Če je res, da za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja zadošča že odstranitev sporne betonske plošče, kot pojasnjujeta v pritožbi, potem je bil tisti del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na onemogočanje dostopa do hiše tožnikov, očitno nepotreben.
Okoliščina, da stranka umakne poravnalno ponudbo, sploh če to stori na zadnjem naroku, ko so nastali že (skoraj) vsi pravdni stroški, in tudi navede razloge za to, za kar gre v tem primeru, ni okoliščina v smislu drugega odstavka 154. člena ZPP, ki bi jo bilo treba upoštevati pri stroškovni odločitvi.
ZPVAS člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/5, 8/6, 9, 10. ZD člen 136, 136/2. ZDen člen 44, 44/1.
agrarna skupnost - članstvo v agrarni skupnosti - članstvo agrarne skupnosti kot pogoj za dedovanje v naravi - denacionalizacija - denarna odškodnina - določanje vrednosti podržavljenega zemljišča - odpoved dedovanju v korist sodediča
ZPVAS je denacionalizacijski predpis, saj gre za plačilo odškodnine kot oblike denacionalizacije s strani zavezancev upravičencem, če premoženja niso dobili vrnjenega v naravi. V primeru pokojnih upravičencev se zato vtoževani zahtevek pravilno glasi na plačilo odškodnine v korist pokojnih upravičencev v deležu, ki odpade na posameznega upravičenca. Ker pa je odškodnina premoženjska pravica, se vrača individualno določenim subjektom, konkretno članom bivše agrarne skupnosti, ki so hkrati člani novoustanovljene agrarne skupnosti oziroma njihovim pravnim naslednikom.
Za utemeljenost tožbenega zahtevka morajo tako tožniki zatrjevati in izkazati: - da so bili tožniki oziroma, da so bili tožnikovi pravni predniki pred podržavljanjem člani agrarne skupnosti, ki jim je bilo premoženje odvzeto po predpisih iz 1. člena ZPVAS; - da so tožniki člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti; - da so denacionalizacijski upravičenci oziroma njihovi pravni nasledniki pravočasno (do 30. 6. 2001) vložili zahtevek za povrnitev premoženjskih pravic, tako v naravi, kar je bilo predmet odločanja v upravnem postopku, kot v obliki odškodnine, kar je predmet odločanja v tem postopku (primerjaj 9. člena ZPVAS) ; - ter da denacionalizacijskim upravičencem premoženja zaradi stvarnih ali pravnih ovir ni bilo mogoče vrniti v naravi. 4. člen ZPAVS v prvem odstavku za člane agrarne skupnosti določa še pogoj državljanstva RS.
Temeljno pravilo za določanje vrednosti podržavljenega premoženja je postavljeno v prvem odstavku 44. člena ZDen, ki določa, da se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljanja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti, ki pa je ugotovljena na podlagi podzakonskih aktov iz 44. člena ZDen. V pravni literaturi in praksi je zastopano enotno stališče, da je ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, na podlagi metodologije podzakonskih aktov, kompromis med resničnim prikrajšanjem upravičencev in zmožnostjo države to prikrajšanje omiliti, saj bi bil cilj vzpostaviti prejšnje stanje (torej plačati polno vrednost) nedosegljiv, zaradi česar lahko nastane tudi izrazit razkorak med odškodnino, določeno na podlagi metodologije podzakonskih aktov in med tržno vrednostjo podržavljenih zemljišč, in da odškodnina po ZDen ni pravična denarna odškodnina po splošnih pravilih civilnega prava.
Druga toženka (nepremičninska družba) se je z aktivnim sodelovanjem pri sklepanju predpogodbe in s privolitvijo v nakazilo kupnine na svoj fiduciarni račun strinjala, da postane skrbnica nakazanih sredstev in se zavezala, da bo z njimi ravnala na dogovorjen način. Drugačne pritožbene navedbe ne vzdržijo pravne presoje, saj bi pomenile, da lahko druga toženka prosto razpolaga s sredstvi strank na svojem fiduciarnem računu, kar ni skladno z naravo in namenom fiduciarnih poslov. Da se je tudi druga toženka zavedala, da je bila z nakazanimi sredstvi dolžna ravnati na predpisan način, in je takšno zavezo sprejela, je razvidno iz dela pritožbe, v katerem priznava, da je bila kupnina nakazana za točno določena nakazila in poplačila in da je bila pri izplačilih vezana na naročilo tožnikov in prvega toženca.
Ker druga toženka ni izkazala, da so bila deponirana denarna sredstva tožnikov porabljena na dogovorjen način in za predviden namen, ta sredstva bodisi še vedno ima in jih mora vrniti tožnikoma, ker je z razvezo predpogodbe odpadla podlaga za njihovo zadrževanje (tretji odstavek 190. člena in drugi odstavek 111. člena OZ), bodisi jih je porabila v nasprotju s sklenjenim dogovorom in jih mora tožnikoma plačati na podlagi pravil o pogodbeni odškodninski odgovornosti (drugi odstavek 239. člena OZ).
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51.
dopolnitev izvedenskega mnenja - odmera nagrade izvedencu - sklep o zavrnitvi predloga - dodatna vprašanja izvedencu
Pritožnik je v dopolnitvi izvedenskega mnenja zgolj (ponovno) zapisal, od kod je črpal podatke za svoje zaključke, kar pa po prepričanju pritožbenega sodišča ne predstavlja dopolnitve izvedenskega mnenja v smislu 51. člena Pravilnika. Ne gre namreč za odgovore na nova strokovna vprašanja, ki bi izvedencu nalagala ponovni študij spisa, nove meritve in zaključke, temveč zgolj tehnično pojasnilo, na podlagi česa je prišel do svojih ugotovitev.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00039001
ZZK-1 člen 88, 88/3, 124.. ZIZ-UPB4 člen 24.. SPZ člen 146, 146/4, 148.
prenos hipoteke na novega upnika - prenos hipoteke med izvršilnim postopkom - načelo formalnosti postopka
Med izvršilnim postopkom je mogoče prenos hipoteke na novega upnika izvesti le v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZZK-1 in 24. členom ZIZ in sicer le na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o tej spremembi, ki mu mora biti priložen ustrezen sklep izvršilnega sodišča o spremembi upnika.
predhodni preizkus tožbe - res transacta - procesna ovira za meritorno odločanje - negativna procesna predpostavka - izvršilni naslov - vznemirjanje lastninske pravice
Toženčeva obveznost, ki izhaja iz sodne poravnave, da bo do dogovorjenega roka (poleg objektov) odstranil tudi premične stvari, ki jih uporablja na spornih nepremičninah, lahko velja le za tiste njegove stvari, ki so tam že bile ob sklenitvi poravnave. Toženec se namreč v poravnavi ni zavezal, da v bodoče ne bo več na tak ali podoben način (z nameščanjem in hrambo drugih oziroma dodatnih stvari) posegal v lastninsko pravico tožnikov.
ZFPPIPP člen 245, 251, 383, 383/1, 386, 386/1. ZPP člen 208, 208/4, 286, 286/1, 286/3, 339, 339/2, 339/2-11.
postopek osebnega stečaja - pravočasnost pritožbe - vročitev sodbe - denarna terjatev - omejena poslovna sposobnost - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - vpliv na obseg stečajne mase - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - dopustno navajanje novih dejstev
Toženke v postopku pred sodiščem prve stopnje od začetka postopka osebnega stečaja dalje ni zastopal zakoniti zastopnik, zaradi česar je izpodbijana odločitev obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZASP člen 31, 81, 81/1, 146, 147, 156, 156/1, 157/7.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - javna priobčitev glasbenih del - kabelska retransmisija glasbenih del - razmerje med filmsko in predobstoječo glasbo - skupni sporazum - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - honorar po licenčni pogodbi - običajen avtorski honorar - minimalni honorar - primernost tarife - neobstoj veljavne tarife
Stališče Vrhovnega sodišča RS glede načina zapolnitve tarifne praznine (s pomočjo nadomestila 0,198 EUR na naročnika mesečno v vseh obstoječih in bodočih sporih v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena, in v primeru odsotnosti jasnih in prepričljivih argumentov, da je takšna tarifa občutno previsoka ali prenizka), je mogoče razumeti le na en način, in sicer kot napotek za uporabo (začasne) tarife (ki šteje za običajno plačilo v smislu 81. člena ZASP), zaradi česar tudi ni moč reči, da je Vrhovno sodišče RS preseglo svoje pristojnosti oziroma da je poseglo v pristojnost Sveta za avtorsko pravo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00026065
ZPP člen 458, 458/1. SZ-1 člen 24, 24/5. ZFPPIPP člen 408, 408/1.
spor majhne vrednosti - obratovalni stroški - najemnik stanovanja - lastnik stanovanja - subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za obratovalne stroške najemnika - odpust obveznosti - osebni stečaj - osebni stečaj dolžnika - začetek postopka osebnega stečaja - poroštvo - glavni dolžnik - porokovi ugovori - plačilo dolga - plačilo dolga s strani poroka - prehod upnikovih pravic na poroka - subrogacija - regresna pravica poroka
V primeru, ko porok izpolni obveznost glavnega dolžnika, čigar obveznost je bila v stečajnem postopku zmanjšana, se postavi dilema, ali ima porok tudi v takem primeru pravico zahtevati od dolžnika vse, kar je plačal zanj. OZ v 1018. členu, uvrščenem med splošne določbe o poroštvu, določa, da na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev, preide ta z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev. S subrogacijo porok vstopi v upnikov položaj. Določbo, po kateri ima porok od dolžnika pravico zahtevati "vse, kar je plačal zanj", je zato treba razumeti tako, da ima pravico od njega zahtevati, kar bi lahko zahteval upnik. Ker upnik od toženca zaradi odpusta dolga v stečaju ne bi mogel zahtevati izpolnitve, tožnik kot porok nima regresne pravice do njega. Za odločitev ni pomembno, kdaj je tožnik pridobil pravico terjati od toženca to, kar je plačal zanj njegovemu upniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00027638
ZPP člen 286, 315, 315/1, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14.
odškodnina - nepremoženjska škoda - obseg škode - vmesna sodba - temelj tožbenega zahtevka - vzročna zveza - višina odškodninskega zahtevka - degenerativne spremembe - neme degenerativne spremembe - deljena vzročnost - trditvena podlaga - teorija jajčne lupine - osebne lastnosti in stanje oškodovanca - pravočasnost predloženih dokazov
Toženkin ugovor, da vtoževana tožnikova nepremoženjska škoda ni vsa v vzročni zvezi s poškodbo, temveč je posledica tožnikovega predhodnega bolezenskega stanja (degenerativnih sprememb), je povezan z vprašanjem obsega škode, ta pa z odmero pravične denarne odškodnine. Zato ga je treba obravnavati pri odločanju o višini odškodninske terjatve oziroma utemeljenosti višine tožbenega zahtevka. V nasprotju s tem materialnopravnim izhodiščem ga je sodišče napačno obravnavalo pri vzročni zvezi in s tem ponovno poseglo v temelj obravnavanega tožbenega zahtevka.
Neme degenerativne spremembe, zaradi katerih oškodovanec pred škodnim dogodkom ni trpel neugodnih posledic, kot jih v obravnavanem primeru ugotavlja sodišče prve stopnje, niso pravno relevanten (so)vzrok v škodnem dogodku nastale nepremoženjske škode. To pa pomeni, da je v primerih, kadar šele škodni dogodek povzroči manifestnost degenerativnih sprememb, celoten obseg škode v vzročni zvezi s škodnim dogodkom.
ugovor zoper plačilni nalog - rok za ugovor zoper plačilni nalog - vročanje pisanj pooblaščencu - sprememba sedeža
Kadar ima stranka v postopku pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu. Zato v zvezi z vročanjem plačilnega naloga ni pomembno, da je tožena stranka v vmesnem obdobju, ki ga v pritožbi niti ni konkretizirala, spremenila sedež.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00027658
OZ člen 165, 169, 280, 280/1, 287, 288, 299, 299/1, 299/2, 378. ZDavP-2 člen 12. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3. ZPP člen 40, 216, 216/1.
neposlovna odškodninska obveznost - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - delna izpolnitev - delno plačilo odškodnine - vračunavanje obresti in glavnice - vrstni red vračunavanja - dogovor pogodbenikov o vrstnem redu vračunavanja - tuja nega in pomoč - izgubljeni zaslužek - zakonske zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - zapadlost terjatve - zamuda - nastanek zamude - poziv upnika na plačilo - uspeh v pravdi - akontacija dohodnine - plačilo dohodnine od izplačane odškodnine - plačilo davčnega odtegljaja za upnika s strani dolžnika - davčna obveznost - pristojnost davčnega organa - bruto znesek odškodnine - potni stroški - pravica do popolne odškodnine - določitev višine odškodnine po prostem preudarku - stroški postopka - vrednost spornega predmeta
Pravilo iz 288. člena OZ, po katerem se dolžnikova delna izpolnitev vračunava tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica, pri neposlovnih odškodninskih obveznostih ne more priti v poštev. Obseg škode oziroma višina denarne odškodnine se namreč določa (šele) z dnem izdaje prvostopenjske sodbe, prav tako se časovna točka zapadlosti pri odškodninskih obveznostih določa šele z dnem izdaje prvostopenjske sodbe.
Zakonske zamudne obresti od prisojene (neplačane) odškodnine, ki je zapadla v plačilo pred vložitvijo tožbe, tečejo od vložitve tožbe dalje in ne šele od dneva delnega plačila, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Najkasneje od vložitve tožbe je namreč toženka v zamudi s plačilom prisojenega zneska (drugi odstavek 299. člena OZ).
Tožnik ni navedel, kdaj je toženko pred pravdo pozval k izpolnitvi obveznosti, je pa iz poravnalne ponudbe toženke tožniku z dne 18. 10. 2010 izhajalo, da je bilo to gotovo pred datumom te ponudbe. Ob upoštevanju navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik od 18. 10. 2010 dalje upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti od posameznih mesečnih zneskov iz naslova izgubljenega zaslužka, ki so zapadli v plačilo v obdobju pred 18. 10. 2010, in ne od zapadlosti vsakega posameznega mesečnega zneska dalje do plačila, kot je bilo vtoževano.
Ker tožnik tožbe za med pravdo plačane zneske ni umaknil, čeprav bi to lahko storil, je sodišče prve stopnje pri oceni uspeha pravdnih strank pravilno upoštevalo, da tožnik ni uspel (tudi) glede med pravdo plačanih zneskov odškodnin.
Davčna obveznost plačnika davka, da v imenu davčnega zavezanca in za njegov račun izračuna, odtegne in plača davek, nastane šele v trenutku izplačila dohodka. V času sodnega odločanja glede utemeljenosti zahtevka za povrnitev škode obveznosti obračuna in izplačila davčnega odtegljaja v zvezi z zneskom odškodnine še ni, saj odškodnina tožniku še ni dosojena niti izplačana.