Glede na določbo prvega odstavka 116. člena ZPP sodišče namreč na predlog stranke dovoli opravo zamujenega dejanja le, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega razloga. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da se vsebina "upravičenega vzroka" ugotavlja v vsakem konkretnem primeru posebej. Nadalje je pravilno upoštevalo tudi merilo, ki se je izoblikovalo v sodni praksi, in sicer ga je upravičen vzrok lahko vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi procesno dejanje ter da bo vzrok opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma če se ga lahko pripiše naključju, ki se je pripetilo stranki.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - prijava udeležbe v postopku - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - pravica do pritožbe
Omejitev iz četrtega odstavka 48. člena ZVEtL-1 ne izključuje uporabe določbe 30. člena ZNP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1, ki določa: da udeleženci lahko vlagajo pravna sredstva tudi, če niso sodelovali v postopku na prvi stopnji; da kdor misli, da je s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko vloži pravno sredstvo tudi, če ni sodeloval v postopku na prvi stopnji; da v tem primeru presodi sodišče prve stopnje, ali je podan njegov pravni interes za vložitev pravnega sredstva.
O oprostitvi plačila sodne takse za pritožbeni postopek zoper sodbo je bilo v tem postopku že pravnomočno odločeno. Vnovično odločanje, sedaj v postopku, ki se vodi po četrtem odstavku 34. člena ZST-1, je nedopustno iz razloga pravnomočnosti.
zapor ob koncu tedna - objektivni pogoj - zaposlitev - premestitev obsojenca v zavod za prestajanje kazni zapora s strožjim režimom - kršitev hišnega reda - načelo kontradiktornosti - pravica do enakega varstva
V 16. členu Zakona o kazenskem postopku je uzakonjeno načelo kontradiktornosti kazenskega postopka, ki pomeni konkretizacijo ustavno zagotovljene človekove pravice do enakega varstva (22. člen Ustave Republike Slovenije). Zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog zavoda, da obsojenka preostanek kazni zapora prestane v zavodu in še posebej, ker obsojenka zatrjuje, da hišnega reda ni kršila, poslati obsojenki v izjavo, saj bi s tem zadostilo načelu kontradiktornosti.
napačna uporaba materialnega prava - učinek sodne poravnave - obvezno avtomobilsko zavarovanje - zavarovanje splošne odgovornosti - motorno vozilo kot delovni stroj - prosta presoja dokazov v pravdnem postopku
Premikanje vozila ni bilo ključnega pomena, saj je za odločitev, ali je podano kritje iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, pomembno le, kakšno funkcijo je v trenutku nesreče opravljalo vozilo. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, pa je v konkretnem primeru vozilo opravljalo delovno funkcijo in ne prometne, ki je krita z obveznim avtomobilskim zavarovanjem. Odgovornost iz obveznega avtomobilskega zavarovanja tako ni izključena, ker se vozilo ni premikalo, kot sodišču napačno v pritožbi očita tožeča stranka, temveč ker ni opravljalo prometne ampak delovno funkcijo.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - ugovor proti odpustu obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - neplačilo obveznosti - pravica do pravnega sredstva
Upnica tudi v pritožbi izpostavlja ravnanja stečajne dolžnice vse od leta 1996 dalje. Vendar pa po izrecnem zakonskem določilu to obdobje ni relevantno za presojo zlorabe pravice do odpusta obveznosti, temveč je pomembno le obdobje zadnjih petih let pred uvedbo postopka osebnega stečaja. Samo dejstvo neplačila dolga, pri čemer upnica tudi v ničemer ne izkaže, da je dolžnica v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja razpolagala z zadostnim premoženjem za poplačilo terjatve, ne more predstavljati zlorabe pravice do odpusta obveznosti. To velja tudi za neplačilo v izvršilnem postopku.
Dejstvo je, da se vsak dolžnik, ki predlaga odpust obveznosti hoče "znebiti obveznosti" do svojega upnika, kar pa ne predstavlja zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Zakonodajalec se je namreč za ta institut odločil, da bi tudi prezadolženim dolžnikom omogočil nov začetek.
Pravica do pravnega sredstva je ustavna pravica, zaradi česar vložitev pravnega sredstva ne more predstavljati zlorabe pravice od odpusta obveznosti.
ustavitev izvršilnega postopka - ustavitev izvršbe - umik predloga za izvršbo - pravni interes za meritorno odločitev - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Dolžnik ima ne glede na podan upnikov umik predloga za izvršbo pravico, da sodišče prve stopnje v položaju, ko je upnik v izvršilnem postopku poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, odloči o vloženem ugovoru. Določila 43. člena ZIZ je pravilno ustavnoskladno razlagati tako, da je dolžniku zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo (25. člen Ustave RS).
postopek poenostavljene prisilne poravnave - uporaba pravil o prisilni poravnavi - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - učinkovanje poenostavljene prisilne poravnave - posodobljen seznam terjatev - vsebina sklepa o potrditvi prisilne poravnave - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave
Poenostavljena prisilna poravnava, drugače kot redna prisilna poravnava, učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev. To pa pomeni, da če ima upnik višjo terjatev od navedene v posodobljenem seznamu terjatev, na presežek te terjatve potrjena poenostavljena prisilna poravnava sploh ne bo učinkovala in jo bo lahko upnik izterjal v celoti.
Sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave vsebuje le odločitev, da se potrdi prisilna poravnava, poleg tega pa mora biti v njem ugotovljena vsebina potrjene poenostavljene prisilne poravnave.
V postopku poenostavljene prisilne poravnave sodišče dolžniku ne naloži, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave.
OZ člen 51, 51/1, 51/4, 280, 280/1. ZZZDR člen 64, 64/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-9.
neposredno izvršljiv notarski zapis - sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij - razdelitev skupnega premoženja - pravni interes - dogovor o odložitvi izpolnitve obveznosti - ugovorni razlog v izvršilnem postopku - obličnost dogovora - poznejši ustni dogovori pogodbenih strank - način izpolnitve obveznosti - upravičenec do izpolnitve
Pritožba spregleda, da so v skladu s četrtim odstavkom 51. člena OZ veljavni poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank. V obravnavani zadevi je jasno, da podaljšanje roka za izpolnitev olajšuje obveznosti dolžnika, prav tako urejanje premoženjskih razmerij zakoncev ob razvezi ni v javnem interesu, pač pa je v interesu pogodbenih strank, to je bivših zakoncev, da ob razvezi rešijo tudi to vprašanje.
Upravitelj je dolžan predlagati tak postopek prodaje, za katerega meni, da je v konkretnem primeru najbolj primeren in ustrezen, v skladu z zakonom in veljavnimi predpisi ter cenitvami. Upoštevati mora relevantno dejansko stanje in to ne glede na to, ali posamezni upnik šteje, da takšna prodaja ni ustrezna.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 36, 36/1, 39, 39/1, 41, 41/1. ZPP člen 105, 180a. ZIZ člen 21, 21/1.
identifikacija dolžnika - primernost izvršilnega naslova - tuja sodna odločba kot izvršilni naslov
Bistvo oznake stranke v sodni odločbi je v njeni identifikaciji. Četudi je oznaka nepopolna, ni nujno, da pomanjkljivost onemogoča identifikacijo dolžnika.
Ker sodišče s sklepom o veljavnosti in izvršiljivosti tuje sodne odločbe ni odločilo tudi o stroških postopka, ki jih je (pravočasno) priglasil predlagatelj, je to pravilno in zakonito storilo z dopolnilnim sklepom. Ker je predlagatelj v postopku uspel, mu je nasprotni udeleženec dolžan povrniti stroške postopka.
Sporno je tisto pogodbeno določilo, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem je izoblikovano, objektivno vzeto omogoča več različnih razlag. Zgolj subjektivno dojemanje strank pri tem ne igra nobene vloge.
postopek osebnega stečaja - soglasje sodišča k plačilu stroškov - pravne posledice začetka stečajnega postopka - zastopanje stečajnega dolžnika - varstvo upnikov - vpliv na obseg stečajne mase - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - vložitev izpodbojne tožbe
Z začetkom stečajnega postopka upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP, poslovna sposobnost stečajnega dolžnika pa se omeji tako, da ne more razpolagati s premoženjem, ki je predmet stečajne mase.
URS člen 23, 23/1, 25. ZBPP člen 13, 13/2. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/5.
obročno plačilo sodnih taks - pravica do učinkovitega sodnega varstva - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje - dvakratnik minimalnega dohodka - zakonska domneva - upoštevanje vseh okoliščin primera
Namen oprostitve plačila sodne takse je omogočiti upravičencem dejanski dostop do sodišča in zagotavljati, da za osebe slabega premoženjskega stanja višina sodnih stroškov ni nepremostljiva ovira za sodno varstvo posameznikovih pravic. Ta ustavnopravni vidik, ki izhaja iz pravice do učinkovitega sodnega varstva in pravnega sredstva (prvi odstavek 23. člena in 25. člen Ustave) je pravilno upoštevati pri razlagi vsebine pravnega standarda občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje iz prvega in drugega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki opredeljuje upravičenost prosilca do taksne oprostitve, odloga in obročnega plačila.
Sodišče prve stopnje je naveden pravni standard razlagalo prestrogo. Prag dvakratnika minimalnega dohodka (smiselno drugi odstavek 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči - ZBPP) ni ostra meja dopustnosti vsakršne taksne omilitve v najširšem smislu (tudi dovolitve obročnega plačila sodne takse), kot je razumeti sodišče prve stopnje, ampak gre le za zakonsko (izpodbojno) domnevo.
ZZK-1 člen 17, 31, 31/3, 124, 148. 150, 248.. ZPPLPS člen 6.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - identifikacijski znak nepremičnine - presoja identitete nepremičnine - opisna navedba - sprememba identifikacijskih podatkov nepremičnin - pogoji za dovoljenost predlaganega vpisa - nakup stanovanja po določbah o privatizaciji stanovanj
Prva v verigi pogodb je bila sklenjena po določbah SZ, in je treba pogoje za vpis presojati tudi z vidika določbe 6. člena Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo.
ZZK-1 člen 3.a, 3.a, 89, 96, 120, 125.a, 125.c, 125.d., 125.d/4, 161, 161/2, 161/2-1. ZPP-UPB3 člen 105.b., 108, 336, 352.. ZFPPIPP-UPB8 člen 342, 342/1, 342/1-3, 342/2, 342/3.
vloga, poslana po elektronski poti - v elektronski obliki vložena vloga- nepopolna vloga - elektronsko podpisana vloga - stečajni postopek - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - izbris stavbne pravice - izbris stvarne služnosti - prenehanje pravic tretjih na prodanem premoženju
Vloge v zemljiškoknjižnem postopku so lahko pisne (ob pogojih iz 125.c člena ZZK-1, nakar jih glede na četrti odstavek 125.d člena v elektronsko obliko pretvori centralno vložišče), sicer pa elektronske (glej 3.a in 125.a člen ZZK-1). Vloge v elektronski obliki morajo biti poslane preko ustreznega informacijskega sistema sodišča in podpisane z varnim elektronskim podpisom. Konkretna po elektronski pošti poslana vloga stečajnega upravitelja ni v nobeni od navedenih oblik, posledično pa tudi ne vsebuje ustreznega podpisa.
Odločitev o dovolitvi izbrisa stavbne pravice je pravilna. Stavbna pravica je bila pridobljena po trenutku, od katerega učinkuje vpis najzgodnejše hipoteke v zemljiško knjigo. Zemljiškoknjižni sodnik je zato pri odločanju o vpisu na podlagi sklepa stečajnega sodišča o izročitvi nepremičnin kupcu pravilno uporabil določbo prvega odstavka 342. člena ZFPPIPP.
Določba prvega odstavka 342. člena ZFPPIPP ne daje podlage za izbris stvarnih služnosti, pač pa le osebnih služnosti, stvarnih bremen ali stavbne pravice.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-5.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2014) člen 19, 19/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Tožena stranka je tožnika zaposlila z namenom, da bo nudil podporo pri implementaciji programa ter v zvezi z drugim programom, da bo ustrezno komuniciral s sodelavci, da bo pri delu samostojen, samoiniciativen in bo svoje naloge opravljal pravočasno. Tožnik pričakovanj tožene stranke, vezanih na konkretno delovno mesto, ni izpolnil, prav tako tudi ni izpolnjeval osnovnih dolžnosti, ki jih ima vsak delavec in sta jih stranki definirali v prvem odstavku 12. člena pogodbe o zaposlitvi. Glede na pravilnost ugotovitev tožene stranke tožniku glede njegovega neuspešnega dela v času poskusne dobe je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da tožnik poskusnega dela ni uspešno opravil.
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2002) člen 13, 13/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1.
davek na dodano vrednost (DDV) - predmet obdavčitve - denarna odškodnina
Prvi odstavek 13. člena Pravilnika določa, da se od odškodnin ne obračuna in plačuje DDV. V drugem odstavku 13. člena Pravilnik so našteti primeri odškodnin, ki lahko nastanejo pri poslovanju gospodarskih subjektov na trgu. Ugotoviti sicer je, da drugi odstavek 13. člena Pravilnika, ki je podzakonski predpis, ne ureja vseh primerov odškodnin, zato je potrebno pri presoji utemeljenosti zahtevka tožnice do povračila škode iz naslova DDV izhajati iz splošnega predpisa oziroma ZDDV-1. Predmet obdavčitve ureja 3. člen ZDDV-1, ki v prvem odstavku določa transakcije, ki so predmet DDV. Izhajajoč iz zakonske ureditve sodišče druge stopnje zaključuje, da odškodnina za civilni delikt ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu prvega odstavka 3. člena ZDDV-1. Na podlagi davčne zakonodaje tožnica torej v obravnavnem primeru ni davčni zavezanec ali davčni plačnik, zato slednja od toženih strank ni upravičena zahtevati povračilo zneska DDV.