CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00025943
ZPP člen 8, 286b, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 86.
zavrnitev dokaznega predloga - podatki iz medicinske dokumentacije - pravica do izjave stranke - pregled dokumentacije - izvedensko mnenje - kvaliteta dokazov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditvena podlaga - zadostna trditvena podlaga - veljavna sklenitev pogodbe - razsodnost - sklenitvena pogodbena faza - nična pogodba - stanje nerazsodnosti - dokazna ocena vseh dokazov
Pritožbeno sodišče zavrača očitek, da je bilo tožencem onemogočeno učinkovito uveljavljanje pravice, da mnenje skupaj z dokumenti, ki so bili podlaga zanj, pregleda z njihove strani izbran strokovnjak. Ne sicer zato, ker stranka, če izvedenec po navodilu sodišča pregleda (tudi) dokumentacijo, ki ni del spisa, nikoli ne bi imela pravice, da jo pregleda tudi sama (ali s pomočjo z njene strani angažiranega strokovnjaka), ampak zato, ker ugotavlja, da toženci tega pred sodiščem prve stopnje sploh niso zahtevali. Tudi to, da prejetih mnenj zato ne morejo kvalitetno (to je s pomočjo strokovnjaka) pregledati, prvič navedejo šele v pritožbi.
V času sklepanja sporne pogodbe zapustnica ni bila več razsodna.
ZPP člen 357a.. ZDR-1 člen 88, 88/5, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - vročitev odpovedi
Ker je tožnik toženo stranko pred potekom petih zaporednih delovnih dni obvestil o razlogih za svojo odsotnost, je materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je podan odpovedni razlog iz 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Vendar pa sodišče v individualnem delovnem sporu v zvezi z zakonitostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni vezano na pravno kvalifikacijo, ki je navedena v odpovedi, pač pa mora presojati v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazloženi dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer delodajalec v sodnem postopku ne sme širiti v odpovedi obrazloženega dejanskega odpovednega razloga. Razlogovanje sodišča prve stopnje kaže tudi na relevantnost odpovednega razloga iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, vendar pa so zaključki v zvezi s tem pomanjkljivi.
Prevzem poštne pošiljke s strani toženčeve žene (na podlagi 142. člena ZPP), predvsem pa dejstvo, da tožencu žena za prevzem poštne pošiljke ni povedala, ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Enako velja za toženčevo sklicevanje na ishemično možgansko kap; zgolj obstoj bolezni ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje, za takšen razlog mora biti izkazano še, da je bolezen nepredvidljiva in nenadna, česar pa toženec ni storil (niti ni podal navedb v tej smeri).
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40.
nagrada in stroški cenilca - nagrada in stroški izvedenca
Iz slednjega izhaja, da je izvedenec imel nalogo, da oceni vrednost ene nepremičnine pred in po vlaganjih in sama vlaganja. Takšna cenitev pa po oceni sodišča druge stopnje ne pomeni, da gre za tri pisne cenitve oziroma izvedensko mnenje in dve cenitvi, za katere bi izvedencu pripadale tri nagrade po Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih tolmačih
Če toženka ni uspela izničiti učinka javnopravnih omejitev na kupljeni nepremičnini (na kar je ob sklenitvi prodajne pogodbe računala) in zgraditi novega poslovno stanovanjskega objekta tudi na mestu gospodarskega poslopja, v katerem bi bil tudi poslovni prostor, v skladu s prodajno pogodbo namenjen tožniku, ter ob dejstvu, da je toženka kmalu po nakupu to nepremičnino obremenila z znatnimi obveznostmi iz naslova hipotek, nekaj let za tem pa je to nepremičnino še odtujila, ni mogoče slediti toženkini trditvi, da naj bi bila sedaj prodajna pogodba nična zato, ker naj bi bil predmet njene obveznosti delno nemogoč, saj bi bilo to v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ). Ker je toženka vedela za vse zgoraj povzete okoliščine (prejšnja točka obrazložitve) že pred sklenitvijo prodajne pogodbe in je sprejela rizik morebitne izjalovitve svojega načrta, toženka odgovarja, če zaradi javnopravnih omejitev ne more zgraditi dogovorjenega poslovnega prostora in ga izročiti tožniku. V tem primeru toženka odškodninsko odgovarja tožniku (četrti odstavek 239. člena OZ), ki je bil pogodbi zvest in je izpolnil svoje pogodbene obveznosti (primerjaj sodbo VSRS II Ips 222/2013).
napotitev na pravdo - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka - dedovanje zaščitenih kmetij - razveljavitev dedne izjave v pravdi - odpoved dedovanju - dediči - pravica do dedovanja - pogoji za dedovanje - splošna pravila
V skladu z določbo 7. člena ZDKG se med sodediči, ki ostanejo po uporabi kriterijev iz prvega odstavka prej navedenega člena, določi dedič tako, da se upošteva prednost sorodnikov iz bližnjega kolena, med sorodniki iz istega kolena pa ima prednost tisti, ki je najbolj usposobljen za opravljanje poklica kmeta. Skladno s prvim odstavkom 12. člena ZDKG lahko v primeru, ko je dedič lastnik druge zaščitene kmetije, sodedič iz istega dednega reda zahteva, da se izloči iz dedovanja.
Tudi potencialni dedič J. J. pritožniku oporeka pravico do dedovanja zaščitene kmetije. V primeru, da ne bi bilo dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za dedovanje zaščitne kmetije po 7., 8., 9., 10., 11. in 12. členu ZDKG, bi zaščiteno kmetijo dedovali vsi dediči v skladu s splošnimi predpisi o dedovanju. V tem primeru bi se smela zaščitena kmetija razdeliti po fizičnih delih. Zaradi podane odpovedi J. J. v krog teh dedičev ne bi bilo moč uvrstiti, zato je nedvomno izkazan njegov pravni interes za razveljavitev izjave v zvezi z dedovanjem zaščitene kmetije.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - poseg v človekove pravice - nujnost posega - zakonski pogoji za izrek ukrepa - okoliščine konkretnega primera
Zdravljenje v psihiatrični bolnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pomeni poseg v človekove pravice in zlasti pravico do osebne svobode, pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja, kar predstavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja. Vendar pa je v določenih primerih takšen poseg vendarle nujen, bodisi zaradi varovanja drugih oseb, bodisi zaradi posebnega varstva same osebe, ki (nujno) potrebuje zdravljenje. Zato se zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve izvaja pod pogoji, ki jih določa zakon in so omejeni na najkrajši možni čas, postopki v katerih se o tem odloča, pa so nujni.
Zaključki o ogrožanju lastnega zdravja in zdravja ter življenja drugih temeljijo na celotni presoji obnašanja zadržane osebe v določenem daljšem časovnem obdobju in vodijo v sklep, da se je zdravstveno stanje pritožnika v zadnjem času poslabšalo do te mere, da so izpolnjeni pogoji za njeno zdravljenje brez privolitve. Dejstvo, da je izvedenec predlagal, da se dokazovanje opravi v odsotnosti pridržane osebe, pa je dovolj ugotovljeno s tem, da je izvedenec povedal, da bi to lahko povzročilo poslabšanje pritožnikovega zdravja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00027717
ZOR člen 45, 45/1, 122, 454, 454/1. SPZ člen 93. OZ člen 33, 435.
predpogodba - glavna pogodba - prodajna pogodba - sočasna izpolnitev obveznosti - razpolagalni pravni posel - izročitev listin, potrebnih za vpis v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo - prenos lastninske pravice - plačilo kupnine - realizacija pogodbe
Da lahko govorimo o njenem obstoju, ni nujno, da pogodba, ki se nanaša na prodajo nepremičnine, vsebuje tudi razpolagalni del oziroma dovolilo prodajalca za vpis kupca kot lastnika v zemljiško knjigo. Izstavitev le tega pomeni že izpolnitev zaveze (napram kupcu) iz prodajne pogodbe.
Dogovor z dne 17. 2. 1991 ima vse značilnosti prodajne pogodbe, v kateri je bilo (upoštevaje pravilo o sočasni izpolnitvi) predvideno, da bosta prodajalca svojo zavezo z izročitvijo za pridobitev lastninske pravice potrebnih listin (zemljiško-knjižnih dovolil) izpolnila v okviru posebne pogodbe, ki naj bi sledila plačilu celotne kupnine. Ta posebna pogodba pa ne bi predstavljala glavne pogodbe v smislu določb o predpogodbi, ampak zgolj način realizacije (izpolnitev) zaveze kupcev iz prodajne pogodbe.
predlog za izločitev izvedenca - razlogi za izločitev izvedenca - pristranskost izvedenca - pavšalni pritožbeni očitki
Očitek, da izhaja izvedenčeva pristranskost iz primerjave njegovega izvedenskega mnenja z delom "izvedencev" B. in J. ter iz primerjave izvedenčevih ugotovitev z dejanskim stanjem, kot izhaja iz listin v spisu, je neobrazložen, zato pritožbenemu sodišča nanj ni potrebno odgovarjati.
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2002) člen 13, 13/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1.
davek na dodano vrednost (DDV) - predmet obdavčitve - denarna odškodnina
Prvi odstavek 13. člena Pravilnika določa, da se od odškodnin ne obračuna in plačuje DDV. V drugem odstavku 13. člena Pravilnik so našteti primeri odškodnin, ki lahko nastanejo pri poslovanju gospodarskih subjektov na trgu. Ugotoviti sicer je, da drugi odstavek 13. člena Pravilnika, ki je podzakonski predpis, ne ureja vseh primerov odškodnin, zato je potrebno pri presoji utemeljenosti zahtevka tožnice do povračila škode iz naslova DDV izhajati iz splošnega predpisa oziroma ZDDV-1. Predmet obdavčitve ureja 3. člen ZDDV-1, ki v prvem odstavku določa transakcije, ki so predmet DDV. Izhajajoč iz zakonske ureditve sodišče druge stopnje zaključuje, da odškodnina za civilni delikt ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu prvega odstavka 3. člena ZDDV-1. Na podlagi davčne zakonodaje tožnica torej v obravnavnem primeru ni davčni zavezanec ali davčni plačnik, zato slednja od toženih strank ni upravičena zahtevati povračilo zneska DDV.
Tožnica je v tem sporu uveljavljala obračun in plačilo zadržanega dela plače za sporno obdobje. S pogodbama o zaposlitvi je bilo med pravdnima strankama dogovorjeno zadržanje plače v obsegu 10 %, oziroma 5 %, pri čemer se je zadržani del plače izplačeval v odvisnosti od uspešnosti poslovanja družbe oziroma doseganja pričakovanih rezultatov - izpolnitev ciljev, dogovorjenih s poslovnim načrtom za posamezno leto. Tožena stranka je tožnici na teh podlagah tudi dejansko zadrževala del plače, kot je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi plačilnih list. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da so navedene podlage za zadržanje plače nične (86. člen OZ).
Zgolj udeležba na sestanku, predmet katerega je obravnava problematike poslovanja in zniževanja plač, še ne pomeni, da delavec soglaša z znižanjem plače oziroma da se na takšen način dogovori z delodajalcem za spremembo pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - splošni akt delodajalca
Glede na vsebine pogodb o zaposlitvi je bilo delo tožnikov opredeljeno z navedbo delovnega mesta, tj. delovnega mesta premikač I. V preostalem pa pogodbe o zaposlitvi opredeljujejo kraj opravljanja dela, ne pa vsebine dela, ki je opredeljena z opredelitvijo delovnega mesta. Prvi odstavek 31. člena ZDR-1 določa, da mora pogodba o zaposlitvi med drugim vsebovati: a) naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi in za katero se zahtevajo enaka raven in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela v skladu z 22. členom ZDR-1, in b) kraj opravljanja dela. Gre za razlikovanje med pojmom "delo" in "kraj opravljanja dela". Prvi se nanaša na samo vsebino dela, drugi na lokacijo, kjer delavec dela. Spornih dovolilnic torej niti ni mogoče šteti kot pogoj za opravljanje dela tožnikov, tj. dela premikača I, ampak kot pogoj za opravljanje tega dela v določenem kraju oziroma območju. To pomeni, da neveljavna dovolilnica ne odkazuje jasno na razlog nesposobnosti, kot je opredeljen v 2. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, pač pa kvečjemu na kakšno drugo podlago odpovedi.
Veljavna dovolilnica za vstop v ekonomsko cono ni kot pogoj za opravljanje dela tožnikov določena v zakonu oziroma v predpisu, izdanem na podlagi zakona. V Pravilniku o strokovni usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev je določeno, da je za opravljanje dela premikača potrebna ustrezna izobrazba, izpolnjevanje zdravstvenih zahtev in uspešno usposabljanje. Drugega pogoja ta pravilnik ne določa. Tožena stranka v tem sporu akta o sistemizaciji delovnih mest ni predložila, sklicevala pa se je na Tehnološki proces dela tožene stranke, iz katerega naj bi izhajal pogoj veljavne dovolilnice.
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 17, 17/1.
dodatek za pripravljenost in premestljivost - plača - delo v tujini
Pogoje za priznanje dodatka za pripravljenost in premestljivost določa Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini v 17. členu. Prvi odstavek tega člena določa, da pripadnikom Slovenske vojske na mednarodnih vojaških dolžnostih, katerih dolžnosti so določene kot premestljive, pripada dodatek v višini 10 % vrednosti nominalne osnove za delo v tujini od dneva, ko je za pripadnika s strani poveljstva izdan ustrezen akt o pripravljenosti za premestitev. Iz te določbe torej izhajajo trije pogoji za priznanje dodatka za pripravljenost in premestljivost: (1) razporeditev na mednarodno vojaško dolžnost, (2) ki je določena kot premestljiva, in (3) s strani poveljstva izdan ustrezen akt o pripravljenosti na premestitev.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-5.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2014) člen 19, 19/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Tožena stranka je tožnika zaposlila z namenom, da bo nudil podporo pri implementaciji programa ter v zvezi z drugim programom, da bo ustrezno komuniciral s sodelavci, da bo pri delu samostojen, samoiniciativen in bo svoje naloge opravljal pravočasno. Tožnik pričakovanj tožene stranke, vezanih na konkretno delovno mesto, ni izpolnil, prav tako tudi ni izpolnjeval osnovnih dolžnosti, ki jih ima vsak delavec in sta jih stranki definirali v prvem odstavku 12. člena pogodbe o zaposlitvi. Glede na pravilnost ugotovitev tožene stranke tožniku glede njegovega neuspešnega dela v času poskusne dobe je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da tožnik poskusnega dela ni uspešno opravil.
SPZ člen 67, 99. ZPP člen 11, 11/3, 109, 298, 304, 304/1.
poseg v solastninsko pravico - varstvo solastninske pravice pred posegom drugega solastnika - vznemirjanje lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - negatorno varstvo - vodenje postopka - procesno vodstvo - zloraba pravic - zloraba procesnih pravic - denarna kazen - izrek denarne kazni - višina denarne kazni - teža kršitve - znižanje denarne kazni
Za zaključek o pravno-relevantnem vznemirjanju (so)lastninske pravice ne zadostuje zgolj dejstvo, da je eden od solastnikov brez soglasja drugega posegel v solastno stvar (nepremičnino), ampak da mora tožeči solastnik v takem primeru ustrezno (jasno) zatrjevati in dokazati, da je zaradi očitanih posegov drugega solastnika konkretno oviran (vznemirjan) pri izvrševanju svoje solastninske pravice ali da je ta zato kakorkoli zmanjšana (dejansko okrnjena).
Okoliščina, da je sodnica ves čas skrbela za ustrezen tek postopka in v tem smislu preprečevala, da pravdne stranke svojih procesnih pravic niso zlorabljale ali jih prekoračevale (oziroma da je skrbela, da je postopek tekoče tekel in da ni izgubil svoje niti), pomeni zgolj, da je ravnala tako, kot od nje zahteva zakon (glej npr. 298. člen ZPP). Pravdne stranke pa so dolžne na drugi strani takšno procesno vodenje in v zvezi z njim podane zahteve sodnika upoštevati ter ga pri tem ne ovirati (onemogočati).
V predmetni zadevi so podani vsi potrebni elementi krivdne odškodninske odgovornosti tožene stranke. Sodišče prve stopnje je ugotovilo protipravno ravnanje tožene stranke - nezakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočno sodbo. Ne drži, da je sodišče prve stopnje tožnici prisodilo odškodnino zgolj zato, ker je bilo razsojeno, da je sporna odpoved nezakonita, pač pa je na podlagi pravnomočne sodbe ugotovilo, da je bila v zvezi s to odpovedjo tožnica neenako obravnavana zaradi svojega zdravstvenega stanja, kar je protipravno ravnanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00026747
ZPP člen 319, 319/1, 319/2. ZSVarPre člen 8, 27, 27/1. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 12a, 12a/1, 12a/2, 12a/3. ZBPP člen 13, 13/2, 14, 14/2.
razsojena stvar (res iudicata) - objektivna istovetnost tožbenega zahtevka - načelo ne bis in idem - nov predlog za oprostitev plačila sodnih taks - obročno plačilo sodne takse - pogoji za obročno plačilo - nezmožnost dejanskega razpolaganja s premoženjem - odlog plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je nov predlog za obročno plačilo sodne takse z dne 3. 5. 2019 pravilno obravnavalo po vsebini, saj ni podana procesna ovira res iudicata. Ta negativna procesna predpostavka je podana, če gre za istovetna spora. Spora pa sta istovetna, če gre za identični stranki in istovetnost zahtevka. Za presojo slednjega sta pomembna tako (tožbeni) predlog, kot dejansko stanje. Za individualizacijo zahtevka, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, je zato treba upoštevati izrek odločitve in dejansko podlago le - te. Obseg pravnomočnosti se tako presoja z razlago celotne odločbe, ne le izreka, pač pa tudi dejanskega stanja in njenih razlogov.
Ker je bil prvi predlog za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse pravnomočno zavrnjen iz drugih razlogov kot predlog z dne 3. 5. 2019, o katerem je sodišče odločalo z izpodbijanim sklepom, ni podana procesna ovira prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00027782
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 150.. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1, 12/3.. ZOdv člen 17, 17/5.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - delo na višini - nepremoženjska škoda - soprispevek oškodovanca
Ker pa mora tudi delavec, opravljati delo z ustrezno skrbnostjo (merilo je povprečno skrben delavec), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podan tožnikov soprispevek k nastali škodi. V zvezi s tem je pravilno poudarilo, da je bilo tožnikovo ravnanje (opravljanje dela povsem na vrhu A-krake lestve s stegovanjem proti stropu, tj. do višine 3,3 metra) povsem nerazumno in zato v nasprotju ne le skrbnostjo povprečnega delavca, ampak skrbnostjo povprečnega človeka. Od tožnika bi se v konkretni situaciji, zlasti glede na njegove dolgoletne izkušnje v tem poklicu, pričakovalo, da za svojo varnost tudi sam poskrbi tako, da opravljanje dela na tak način odkloni. To pa pomeni, da bi moral bodisi uporabiti ustrezno delovno sredstvo, v konkretnem primeru premični delovni oder, bodisi opozoriti delodajalca na neustreznost delovnega sredstva. Ker tega ni storil, je k nastali škodi prispeval v obsegu 30 %.
padec na javni površini - zavarovanje gradbišča - opustitev dolžne skrbnosti - standard normalne pohodne površine za normalno pazljivega pešca
Presoja pravilnosti stališča sodišča prve stopnje o neobstoju odškodninske odgovornosti toženke je odvisna od odgovora na vprašanje, ali je opustitev dolžne skrbnosti zavarovanca toženke v vzročni zvezi s padcem tožnice in ali je prehod za pešce, kjer je tožnica padla, še ustrezal standardu normalne pohodne površine.