dedna pravica - zakonec - dedna pravica zakonca - prenehanje življenjske skupnosti - prenehanje življenjske skupnosti z zapustnikom - dejansko stanje - dokazna ocena - dedna nevrednost
Če se je žena zaradi sporov odselila, pa vendar tudi po 6. 1. 2010 prihajala živeti k pokojnemu in pomagala pri oskrbi, ni mogoče sklepati, da bi ga krivdno zapustila. Ni šlo za samovoljno zapustitev, ampak za umik zaradi sporov s tožnico in nato še skrb za moža, saj se je vračala in pomagala. Zato sodišče pravilno sklepa, da je življenjsko skupnost treba presojati celovito in da ni prišlo do trajnega prenehanja življenjske skupnosti (II Ips 45/96). Ne gre torej očitati krivde prvotoženki, ampak je odhod bil zaradi slabih odnosov s tožnico in premoženjskih sporov v družini.
oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje družbe - odlog plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - upoštevanje kredita
Toženkina splošna trditev, da je njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje trenutno slabo, samo po sebi ne utemeljuje njenega predloga za taksno oprostitev ali daljši odlog plačila oziroma obročno plačilo takse. Prvo sodišče je pravilno pojasnilo, da se obveznosti v zvezi s plačili posojil ne upoštevajo kot odhodek pri odločanju o taksnih oprostitvah, ker je najem kredita posledica prostovoljne odločitve taksnega zavezanca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00027668
SPZ člen 37, 95, 95/2, 95/8. OZ člen 86, 440, 494. ZPP člen 204, 286, 286/2, 286/4, 286a, 286a/5, 351, 351/2. ZPP-E člen 125, 125/1. ZON člen 20, 71. Odlok o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (2015) člen 10. Uredba o živalskem vrtu in živalskem vrtu podobnem prostoru (2003) člen 3.
lastninska pravica - lastništvo nepremičnine - krajinski park - omejitve lastninske pravice - omejitve lastninske pravice v javnem interesu - nemoralno ravnanje - predhodno vprašanje - vezanost na pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja - vezanost na pravnomočno odločbo - pravica do izjave - prekluzija dokazov - predložitev dokaza po prvem naroku - zavezovalni pravni posel - veljavnost zavezovalnega pravnega posla - dobra vera - uporaba tuje stvari - uporabnina - predmet pogodbe - ničnost pogodbe - nasprotovanje moralnim načelom - moralna načela - istovetnost tožbenega zahtevka - nedovoljene pritožbene novote - prodaja tuje stvari - razpolagalno upravičenje - nacionalizirana nepremičnina - dobroverni lastniški posestnik - posest - izvrševanje posesti - dobrovernost - učinki pravnomočnosti - obvestilo tretjega o pravdi
Tudi če bi bila lastnica sporne nepremičnine občina (pa se to ni izkazalo), ne le v primeru, če bi tožnica morala imeti dvom, ali je prodajalec res lastnik, nakup takšne nepremičnine ne pomeni nemoralnega ravnanja. Prodaja tuje stvari namreč ni prepovedana, zato ni nedopustnosti ali nezakonitosti predmeta pogodbe in podlage pogodbe ter prodajna pogodba ni nična. OZ v 440. členu izrecno določa, da prodaja tuje stvari veže pogodbenika. Neobstoj razpolagalnega upravičenja tako ni ovira za veljavno sklenitev zavezovalnega posla in posledično tudi ne podlaga za ničnost pogodbe.
Po današnjem splošnem razumevanju družbene morale nikakor ni nemoralen nakup nepremičnine, če je storjen zgolj zaradi zasledovanja ekonomske koristi.
pogodba o lizingu - vsebina pogodbe - izpolnitev obveznosti - posledice neizpolnitve - dolžnost izpolnitve obveznosti - odstop od pogodbe - opcija odkupa - delna plačila - odstop od pogodbe o leasingu
Nobene podlage ni, po kateri bi toženec zaradi delnih plačil, ki jih je izvršil, postal solastnik prostorov. Pogodba je določala, da ima lizingodajemalec (šele) po tem, ko plača vse, kar je bilo s pogodbo določeno, pravico do uveljavljanja opcije odkupa. Ker se to ni zgodilo in ker je lizingodajalec odstopil od pogodbe v skladu z določili le-te, je pravilna ugotovitev, da lizingojemalec predmet lizinga - sporne poslovne prostore sedaj uporablja nezakonito, brez pravne podlage, zato jih mora vrniti lizingodajalki. Na to ne vpliva njena pravica, da od toženca zahteva še neplačane zapadle obroke.
Če toženka ni uspela izničiti učinka javnopravnih omejitev na kupljeni nepremičnini (na kar je ob sklenitvi prodajne pogodbe računala) in zgraditi novega poslovno stanovanjskega objekta tudi na mestu gospodarskega poslopja, v katerem bi bil tudi poslovni prostor, v skladu s prodajno pogodbo namenjen tožniku, ter ob dejstvu, da je toženka kmalu po nakupu to nepremičnino obremenila z znatnimi obveznostmi iz naslova hipotek, nekaj let za tem pa je to nepremičnino še odtujila, ni mogoče slediti toženkini trditvi, da naj bi bila sedaj prodajna pogodba nična zato, ker naj bi bil predmet njene obveznosti delno nemogoč, saj bi bilo to v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ). Ker je toženka vedela za vse zgoraj povzete okoliščine (prejšnja točka obrazložitve) že pred sklenitvijo prodajne pogodbe in je sprejela rizik morebitne izjalovitve svojega načrta, toženka odgovarja, če zaradi javnopravnih omejitev ne more zgraditi dogovorjenega poslovnega prostora in ga izročiti tožniku. V tem primeru toženka odškodninsko odgovarja tožniku (četrti odstavek 239. člena OZ), ki je bil pogodbi zvest in je izpolnil svoje pogodbene obveznosti (primerjaj sodbo VSRS II Ips 222/2013).
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 144, 402, 402/3. URS člen 38, 38/1. ZNPPol člen 123, 123/2, 128, 128/1-2.
izločitev dokazov - izločitev nezakonito pridobljenih dokazov - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa - biološke sledi - hramba DNK podatkov - hramba DNK profila - pravica do informacijske zasebnosti
Takšnemu stališču ne gre pritrditi. Res je, da je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-312/21 z dne 13. 2. 2014 med drugim odločilo, da je bila prva alineja prvega odstavka 63. člena Zakona o policiji (v nadaljevanju ZPol) v neskladju z Ustavo, v kolikor je omogočala, da se lahko profili odvzetih vzorcev DNK oseb, ki so bile osumljene, niso pa bile pravnomočno obsojene za očitano kaznivo dejanje, hranili vse do zastaranja kazenskega pregona. Vendar pa pritožnica očitno prezre, da je ob upoštevanju zgoraj citirane odločbe Ustavnega sodišča RS, preiskovalna sodnica pravilno ugotovila, da obdolženec zaradi dogodka na škodo A.B. z dne 12. 7. 2007, ko so bile na kraju dejanja z oblačil oškodovanke odvzete biološke sledi, v bazi podatkov DNK še ni bil identificiran. Ravno navedena okoliščina je (navljub drugačnemu stališču pritožnice) tudi po oceni pritožbenega sodišča pravno relevantna za presojo zakonitosti hrambe DNK profila. Do obdolženčeve identifikacije je namreč prišlo šele zaradi izmenjave DNK profilov z Republiko Nemčijo v letu 2018, pri čemer je izpostaviti, da pritožnica domneve o zakonitosti pridobitve in hrambe DNK v nemški bazi, ne izpodbija. Sicer je res, kot to zatrjuje pritožnica, da je oseba, kateri je najden DNK pripadal, bila nakazani storilec, vendar pa je poudariti, da le-ta ni bil poimensko znan, s tem pa niti ni mogel imeti formalnega statusa osumljenca. Na podlagi 144. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je osumljenec namreč oseba, zoper katero je pred uvedbo kazenskega postopka pristojni državni organ opravil določeno dejanje ali ukrep zaradi obstoja razlogov za sum, da je storila ali sodelovala pri storitvi kaznivega dejanja. Tako ne držijo niti pritožbene navedbe, da je bil obdolženec de facto osumljenec, ker da je bil na oblačilih oškodovanke najden njegov DNK profil. Obdolženec namreč v času pridobitve DNK vzorca ni bil identificiran in tako ni mogel biti osumljen storitve tega kaznivega dejanja, kljub temu da je potencialna identifikacija obstajala, kot se je ta, na podlagi v letu 2017 v Republiki Nemčiji pridobljenega DNK, dejansko realizirala v letu 2018.
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2002) člen 13, 13/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1.
davek na dodano vrednost (DDV) - predmet obdavčitve - denarna odškodnina
Prvi odstavek 13. člena Pravilnika določa, da se od odškodnin ne obračuna in plačuje DDV. V drugem odstavku 13. člena Pravilnik so našteti primeri odškodnin, ki lahko nastanejo pri poslovanju gospodarskih subjektov na trgu. Ugotoviti sicer je, da drugi odstavek 13. člena Pravilnika, ki je podzakonski predpis, ne ureja vseh primerov odškodnin, zato je potrebno pri presoji utemeljenosti zahtevka tožnice do povračila škode iz naslova DDV izhajati iz splošnega predpisa oziroma ZDDV-1. Predmet obdavčitve ureja 3. člen ZDDV-1, ki v prvem odstavku določa transakcije, ki so predmet DDV. Izhajajoč iz zakonske ureditve sodišče druge stopnje zaključuje, da odškodnina za civilni delikt ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu prvega odstavka 3. člena ZDDV-1. Na podlagi davčne zakonodaje tožnica torej v obravnavnem primeru ni davčni zavezanec ali davčni plačnik, zato slednja od toženih strank ni upravičena zahtevati povračilo zneska DDV.
pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - preiskovalno načelo
Postopek za določitev individualno pripadajočih zemljišč je namenjen čimbolj enostavni odpravi neskladij med dejanskim in evidentiranim stanjem, ki so posledica izvajanja predpisov o lastninjenju, ko so se vpisi opravljali v korist vpisanih imetnikov pravice uporabe brez preverjanja dejanskega stanja ob uveljavitvi predpisa (zlasti Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini). Izhaja iz izhodišča, da so dobroverni lastniški posestniki na stavbah, zgrajenih pred 1. 1. 2003, skupaj s pridobitvijo pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na stavbi ali njenem delu, pridobili tudi pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-5.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2014) člen 19, 19/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Tožena stranka je tožnika zaposlila z namenom, da bo nudil podporo pri implementaciji programa ter v zvezi z drugim programom, da bo ustrezno komuniciral s sodelavci, da bo pri delu samostojen, samoiniciativen in bo svoje naloge opravljal pravočasno. Tožnik pričakovanj tožene stranke, vezanih na konkretno delovno mesto, ni izpolnil, prav tako tudi ni izpolnjeval osnovnih dolžnosti, ki jih ima vsak delavec in sta jih stranki definirali v prvem odstavku 12. člena pogodbe o zaposlitvi. Glede na pravilnost ugotovitev tožene stranke tožniku glede njegovega neuspešnega dela v času poskusne dobe je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da tožnik poskusnega dela ni uspešno opravil.
prekinitev postopka - prekinitev pravdnega postopka - postopek za odvzem poslovne sposobnosti
V obravnavani zadevi je nesporno, da pred Okrajnim sodiščem v Kranju v zadevi N 128/2018 teče nepravdni postopek zaradi odvzema popolne poslovne sposobnosti tožnici. Tako je nedvomno izpolnjen dejanski stan iz 3. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, ki sodišče zavezuje k odreditvi prekinitve postopka.
pogodba o preužitku - očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev - aleatorna pogodba - darilni namen - izpolnitveno ravnanje - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - enakost pred zakonom - pravica do enakega varstva pravic - pravica do zasebne lastnine - omejitve lastninske pravice - ničnost pogodbe - sodna praksa kot vir prava
Ugotovljena so bila vsa odločilna dejstva, ki jih razlaga materialnega prava upošteva kot vrednost izpolnitvene obveznosti prevzemnika in sicer tako pretekla ravnanja (ne samo skrb za preužitkarja temveč tudi vlaganja v premoženje), bodoča (po sklenjenih pogodbah) ter osebna, čustvena povezanost oz. zaupanje. Ta dejstva ne ustrezajo citirani materialnopravni razlagi (predpostavki) očitne nesorazmernosti prevzemnikove izpolnitvene obveznosti in s tem tudi prikritega darilnega namena pri sklenjenih pogodbah o preužitku.
napotitev na pravdo - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka - dedovanje zaščitenih kmetij - razveljavitev dedne izjave v pravdi - odpoved dedovanju - dediči - pravica do dedovanja - pogoji za dedovanje - splošna pravila
V skladu z določbo 7. člena ZDKG se med sodediči, ki ostanejo po uporabi kriterijev iz prvega odstavka prej navedenega člena, določi dedič tako, da se upošteva prednost sorodnikov iz bližnjega kolena, med sorodniki iz istega kolena pa ima prednost tisti, ki je najbolj usposobljen za opravljanje poklica kmeta. Skladno s prvim odstavkom 12. člena ZDKG lahko v primeru, ko je dedič lastnik druge zaščitene kmetije, sodedič iz istega dednega reda zahteva, da se izloči iz dedovanja.
Tudi potencialni dedič J. J. pritožniku oporeka pravico do dedovanja zaščitene kmetije. V primeru, da ne bi bilo dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za dedovanje zaščitne kmetije po 7., 8., 9., 10., 11. in 12. členu ZDKG, bi zaščiteno kmetijo dedovali vsi dediči v skladu s splošnimi predpisi o dedovanju. V tem primeru bi se smela zaščitena kmetija razdeliti po fizičnih delih. Zaradi podane odpovedi J. J. v krog teh dedičev ne bi bilo moč uvrstiti, zato je nedvomno izkazan njegov pravni interes za razveljavitev izjave v zvezi z dedovanjem zaščitene kmetije.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00026573
KZ-1 člen 45.a, 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kaznovalna politika - odmera kazni - obteževalne in olajševalne okoliščine - načelo enakosti pred zakonom - namen kaznovanja
Kot je pojasnilo Višjega sodišče v Kopru že v zadevi opr. št. III Kp 38722/2018 z dne 7.2.2019, kaznovalna politika namreč ni vedno enaka, ampak je med drugim odvisna tudi od različnih družbenih pojavov, zaradi katerih postanejo določena kazniva dejanja bolj nevarna kot so prvotno bila. Kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje v času, ko je bila izrečena sodba II Kp 18601/2014 niso bila pogosta, medtem ko so v sedanjem času številne nezakonite migracije postale pereč družbeni pojav in z njimi podana resna grožnja za javni red ali javno varnost (kar vpliva na kaznovalno politiko), kot je obrazložilo tudi sodišče prve stopnje v 5. točki izpodbijane sodbe.
Prevzem poštne pošiljke s strani toženčeve žene (na podlagi 142. člena ZPP), predvsem pa dejstvo, da tožencu žena za prevzem poštne pošiljke ni povedala, ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Enako velja za toženčevo sklicevanje na ishemično možgansko kap; zgolj obstoj bolezni ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje, za takšen razlog mora biti izkazano še, da je bolezen nepredvidljiva in nenadna, česar pa toženec ni storil (niti ni podal navedb v tej smeri).
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40.
nagrada in stroški cenilca - nagrada in stroški izvedenca
Iz slednjega izhaja, da je izvedenec imel nalogo, da oceni vrednost ene nepremičnine pred in po vlaganjih in sama vlaganja. Takšna cenitev pa po oceni sodišča druge stopnje ne pomeni, da gre za tri pisne cenitve oziroma izvedensko mnenje in dve cenitvi, za katere bi izvedencu pripadale tri nagrade po Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih tolmačih
ARBITRAŽNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00026115
ZArbit člen 1, 1/2, 11, 11/1. ZPP člen 226, 226/2.
pogodba - dogovor o pristojnosti - dogovor o izključni pristojnosti - sodna pristojnost - izključitev sodne pristojnosti - zavrženje dela tožbe
Dogovor o pristojnosti je samostojen dogovor (procesne) narave, ki ne deli usode pogodbe, v katero je vključen. To pomeni, da velja tudi v primeru, če pride do razveze pogodbe oziroma je ta morda neveljavna.
sporazumna razveza zakonske zveze - pogoji za ustavitev postopka - ustavitev postopka - razlog - izjava o odstopu - umik predloga - nepristop na narok
Sodišče v primeru, ko je bil vložen predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze, pa eden od zakoncev med postopkom odstopi od tega predloga, ustavi postopek.
SPZ člen 67, 99. ZPP člen 11, 11/3, 109, 298, 304, 304/1.
poseg v solastninsko pravico - varstvo solastninske pravice pred posegom drugega solastnika - vznemirjanje lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - negatorno varstvo - vodenje postopka - procesno vodstvo - zloraba pravic - zloraba procesnih pravic - denarna kazen - izrek denarne kazni - višina denarne kazni - teža kršitve - znižanje denarne kazni
Za zaključek o pravno-relevantnem vznemirjanju (so)lastninske pravice ne zadostuje zgolj dejstvo, da je eden od solastnikov brez soglasja drugega posegel v solastno stvar (nepremičnino), ampak da mora tožeči solastnik v takem primeru ustrezno (jasno) zatrjevati in dokazati, da je zaradi očitanih posegov drugega solastnika konkretno oviran (vznemirjan) pri izvrševanju svoje solastninske pravice ali da je ta zato kakorkoli zmanjšana (dejansko okrnjena).
Okoliščina, da je sodnica ves čas skrbela za ustrezen tek postopka in v tem smislu preprečevala, da pravdne stranke svojih procesnih pravic niso zlorabljale ali jih prekoračevale (oziroma da je skrbela, da je postopek tekoče tekel in da ni izgubil svoje niti), pomeni zgolj, da je ravnala tako, kot od nje zahteva zakon (glej npr. 298. člen ZPP). Pravdne stranke pa so dolžne na drugi strani takšno procesno vodenje in v zvezi z njim podane zahteve sodnika upoštevati ter ga pri tem ne ovirati (onemogočati).
napotitev dediča na pravdo - ugotovitvena tožba - prejem darila - obračunska vrednost zapuščine - stroški postopka - res iudicata - vračunanje darila - dediči kot nujni sosporniki
Nadalje je potrebno razjasniti, da materialnopravni učinek pravde, v kateri gre v bistvu za spor o obstoju darila, kar vpliva na obračunsko vrednost zapuščine in posledično na velikost dednih deležev, ni enak učinku pravde zaradi vračila darila v zapuščino, kot to zmotno večkrat poudarja pritožba. Vračunanje daril v nujni delež bo lahko opravilo zapuščinsko sodišče samo, napotitev na pravdo pa je bila potrebna, ker je bil med strankami spor o tem, ali je prvotoženec prejel darila, ki se mu štejejo v nujni delež.