ARBITRAŽNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00026115
ZArbit člen 1, 1/2, 11, 11/1. ZPP člen 226, 226/2.
pogodba - dogovor o pristojnosti - dogovor o izključni pristojnosti - sodna pristojnost - izključitev sodne pristojnosti - zavrženje dela tožbe
Dogovor o pristojnosti je samostojen dogovor (procesne) narave, ki ne deli usode pogodbe, v katero je vključen. To pomeni, da velja tudi v primeru, če pride do razveze pogodbe oziroma je ta morda neveljavna.
sporazumna razveza zakonske zveze - pogoji za ustavitev postopka - ustavitev postopka - razlog - izjava o odstopu - umik predloga - nepristop na narok
Sodišče v primeru, ko je bil vložen predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze, pa eden od zakoncev med postopkom odstopi od tega predloga, ustavi postopek.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00027782
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 150.. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1, 12/3.. ZOdv člen 17, 17/5.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - delo na višini - nepremoženjska škoda - soprispevek oškodovanca
Ker pa mora tudi delavec, opravljati delo z ustrezno skrbnostjo (merilo je povprečno skrben delavec), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podan tožnikov soprispevek k nastali škodi. V zvezi s tem je pravilno poudarilo, da je bilo tožnikovo ravnanje (opravljanje dela povsem na vrhu A-krake lestve s stegovanjem proti stropu, tj. do višine 3,3 metra) povsem nerazumno in zato v nasprotju ne le skrbnostjo povprečnega delavca, ampak skrbnostjo povprečnega človeka. Od tožnika bi se v konkretni situaciji, zlasti glede na njegove dolgoletne izkušnje v tem poklicu, pričakovalo, da za svojo varnost tudi sam poskrbi tako, da opravljanje dela na tak način odkloni. To pa pomeni, da bi moral bodisi uporabiti ustrezno delovno sredstvo, v konkretnem primeru premični delovni oder, bodisi opozoriti delodajalca na neustreznost delovnega sredstva. Ker tega ni storil, je k nastali škodi prispeval v obsegu 30 %.
predlog za izločitev izvedenca - razlogi za izločitev izvedenca - pristranskost izvedenca - pavšalni pritožbeni očitki
Očitek, da izhaja izvedenčeva pristranskost iz primerjave njegovega izvedenskega mnenja z delom "izvedencev" B. in J. ter iz primerjave izvedenčevih ugotovitev z dejanskim stanjem, kot izhaja iz listin v spisu, je neobrazložen, zato pritožbenemu sodišča nanj ni potrebno odgovarjati.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00028574
ZDR-1 člen 62, 179, 179/1.. OZ člen 131.. ZVZD-1 člen 39.. ZDSS-1 člen 5, 5/1.. ZPP člen 32, 46, 48.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - gradbišče - krivdna odgovornost - stranska intervencija - spor iz razmerja med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je prva toženka opustila svoje zakonsko in pogodbeno obveznost preko odgovorne osebe voditi in nadzirati delovni proces in s tem tudi delo tožnika. Ker tega ni storila, je tožnik dostopal na drugo delovišče in hodil po neustrezni poti, kar je privedlo do škodnega dogodka, to pa daje podlago za krivdno odškodninsko odgovornost prve toženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00025943
ZPP člen 8, 286b, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 86.
zavrnitev dokaznega predloga - podatki iz medicinske dokumentacije - pravica do izjave stranke - pregled dokumentacije - izvedensko mnenje - kvaliteta dokazov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditvena podlaga - zadostna trditvena podlaga - veljavna sklenitev pogodbe - razsodnost - sklenitvena pogodbena faza - nična pogodba - stanje nerazsodnosti - dokazna ocena vseh dokazov
Pritožbeno sodišče zavrača očitek, da je bilo tožencem onemogočeno učinkovito uveljavljanje pravice, da mnenje skupaj z dokumenti, ki so bili podlaga zanj, pregleda z njihove strani izbran strokovnjak. Ne sicer zato, ker stranka, če izvedenec po navodilu sodišča pregleda (tudi) dokumentacijo, ki ni del spisa, nikoli ne bi imela pravice, da jo pregleda tudi sama (ali s pomočjo z njene strani angažiranega strokovnjaka), ampak zato, ker ugotavlja, da toženci tega pred sodiščem prve stopnje sploh niso zahtevali. Tudi to, da prejetih mnenj zato ne morejo kvalitetno (to je s pomočjo strokovnjaka) pregledati, prvič navedejo šele v pritožbi.
V času sklepanja sporne pogodbe zapustnica ni bila več razsodna.
ZPP člen 190, 190/1, 304, 304/1, 304/2. ZZZDR člen 51, 51/2. OZ člen 533.
darilna pogodba - razveljavitev darilne pogodbe - tožba na razveljavitev darilne pogodbe - odtujitev stvari med pravdo - odstranitev stranke z naroka - oprostitev plačila sodne takse - dokazi in dokazna ocena - ocena listinskih dokazov
Do prenosa lastninske pravice s strani drugega toženca na njegovo ženo ter nato do prenosa na tretjo osebo je prišlo med pravdo, kar ni ovira, da se pravda konča med istima strankama (prvi odstavek 190. člena ZPP).
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - poseg v človekove pravice - nujnost posega - zakonski pogoji za izrek ukrepa - okoliščine konkretnega primera
Zdravljenje v psihiatrični bolnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pomeni poseg v človekove pravice in zlasti pravico do osebne svobode, pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja, kar predstavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja. Vendar pa je v določenih primerih takšen poseg vendarle nujen, bodisi zaradi varovanja drugih oseb, bodisi zaradi posebnega varstva same osebe, ki (nujno) potrebuje zdravljenje. Zato se zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve izvaja pod pogoji, ki jih določa zakon in so omejeni na najkrajši možni čas, postopki v katerih se o tem odloča, pa so nujni.
Zaključki o ogrožanju lastnega zdravja in zdravja ter življenja drugih temeljijo na celotni presoji obnašanja zadržane osebe v določenem daljšem časovnem obdobju in vodijo v sklep, da se je zdravstveno stanje pritožnika v zadnjem času poslabšalo do te mere, da so izpolnjeni pogoji za njeno zdravljenje brez privolitve. Dejstvo, da je izvedenec predlagal, da se dokazovanje opravi v odsotnosti pridržane osebe, pa je dovolj ugotovljeno s tem, da je izvedenec povedal, da bi to lahko povzročilo poslabšanje pritožnikovega zdravja.
napotitev na pravdo - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka - dedovanje zaščitenih kmetij - razveljavitev dedne izjave v pravdi - odpoved dedovanju - dediči - pravica do dedovanja - pogoji za dedovanje - splošna pravila
V skladu z določbo 7. člena ZDKG se med sodediči, ki ostanejo po uporabi kriterijev iz prvega odstavka prej navedenega člena, določi dedič tako, da se upošteva prednost sorodnikov iz bližnjega kolena, med sorodniki iz istega kolena pa ima prednost tisti, ki je najbolj usposobljen za opravljanje poklica kmeta. Skladno s prvim odstavkom 12. člena ZDKG lahko v primeru, ko je dedič lastnik druge zaščitene kmetije, sodedič iz istega dednega reda zahteva, da se izloči iz dedovanja.
Tudi potencialni dedič J. J. pritožniku oporeka pravico do dedovanja zaščitene kmetije. V primeru, da ne bi bilo dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za dedovanje zaščitne kmetije po 7., 8., 9., 10., 11. in 12. členu ZDKG, bi zaščiteno kmetijo dedovali vsi dediči v skladu s splošnimi predpisi o dedovanju. V tem primeru bi se smela zaščitena kmetija razdeliti po fizičnih delih. Zaradi podane odpovedi J. J. v krog teh dedičev ne bi bilo moč uvrstiti, zato je nedvomno izkazan njegov pravni interes za razveljavitev izjave v zvezi z dedovanjem zaščitene kmetije.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-5.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2014) člen 19, 19/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Tožena stranka je tožnika zaposlila z namenom, da bo nudil podporo pri implementaciji programa ter v zvezi z drugim programom, da bo ustrezno komuniciral s sodelavci, da bo pri delu samostojen, samoiniciativen in bo svoje naloge opravljal pravočasno. Tožnik pričakovanj tožene stranke, vezanih na konkretno delovno mesto, ni izpolnil, prav tako tudi ni izpolnjeval osnovnih dolžnosti, ki jih ima vsak delavec in sta jih stranki definirali v prvem odstavku 12. člena pogodbe o zaposlitvi. Glede na pravilnost ugotovitev tožene stranke tožniku glede njegovega neuspešnega dela v času poskusne dobe je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da tožnik poskusnega dela ni uspešno opravil.
Če toženka ni uspela izničiti učinka javnopravnih omejitev na kupljeni nepremičnini (na kar je ob sklenitvi prodajne pogodbe računala) in zgraditi novega poslovno stanovanjskega objekta tudi na mestu gospodarskega poslopja, v katerem bi bil tudi poslovni prostor, v skladu s prodajno pogodbo namenjen tožniku, ter ob dejstvu, da je toženka kmalu po nakupu to nepremičnino obremenila z znatnimi obveznostmi iz naslova hipotek, nekaj let za tem pa je to nepremičnino še odtujila, ni mogoče slediti toženkini trditvi, da naj bi bila sedaj prodajna pogodba nična zato, ker naj bi bil predmet njene obveznosti delno nemogoč, saj bi bilo to v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ). Ker je toženka vedela za vse zgoraj povzete okoliščine (prejšnja točka obrazložitve) že pred sklenitvijo prodajne pogodbe in je sprejela rizik morebitne izjalovitve svojega načrta, toženka odgovarja, če zaradi javnopravnih omejitev ne more zgraditi dogovorjenega poslovnega prostora in ga izročiti tožniku. V tem primeru toženka odškodninsko odgovarja tožniku (četrti odstavek 239. člena OZ), ki je bil pogodbi zvest in je izpolnil svoje pogodbene obveznosti (primerjaj sodbo VSRS II Ips 222/2013).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00026183
KZ-1 člen 306, 306/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1.
izdelovanje ali pridobivanje orožja in pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - opis kaznivega dejanja - konkretni opis - zakonski znaki kaznivega dejanja - jezikovna razlaga - pripomočki, namenjeni za vlamljanje - izvršitveno dejanje
Jezikovna razlaga drugega odstavka 306. člena KZ-1 ne dopušča argumentacijskega prostora, da je izdelava vlomilskega pripomočka kazniva le, če storilec vlomilski pripomoček napravi za drugega, ne pa zase. Tako stališče zastopa Komentar posebnega dela kazenskega zakonika (2017), vendar ga pritožbeno sodišče ne sprejema, nanj pa tudi ni vezano.
pogodba o preužitku - očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev - aleatorna pogodba - darilni namen - izpolnitveno ravnanje - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - enakost pred zakonom - pravica do enakega varstva pravic - pravica do zasebne lastnine - omejitve lastninske pravice - ničnost pogodbe - sodna praksa kot vir prava
Ugotovljena so bila vsa odločilna dejstva, ki jih razlaga materialnega prava upošteva kot vrednost izpolnitvene obveznosti prevzemnika in sicer tako pretekla ravnanja (ne samo skrb za preužitkarja temveč tudi vlaganja v premoženje), bodoča (po sklenjenih pogodbah) ter osebna, čustvena povezanost oz. zaupanje. Ta dejstva ne ustrezajo citirani materialnopravni razlagi (predpostavki) očitne nesorazmernosti prevzemnikove izpolnitvene obveznosti in s tem tudi prikritega darilnega namena pri sklenjenih pogodbah o preužitku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - reintegracija
Bistvenega pomena za odločitev o reintegraciji je predvsem tožničina starost, dejstvo, da je delovni invalid III. kategorije s priznano pravico do dela v skrajšanem delovnem času in da je bila pri toženi stranki zaposlena od leta 1986 (kar pomeni preko 30 let). Pritožbeno sodišče glede na izpostavljeno soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je tožnica zato objektivno težko zaposljiva oseba. Te okoliščine in interes tožnice po reintegraciji prevladajo nad okoliščinami in interesi tožene stranke.
Tožena stranka je v utemeljitev predloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi navajala okoliščine, s katerimi je utemeljevala zakonitost odpovedi (prenehanje potreb po delu tožnice, razporeditev nalog na ostale delavce, ukinitev tožničinega delovnega mesta). Odpoved je nezakonita, kot izhaja iz (pravnomočne) sodbe na podlagi pripoznave, kar pomeni, da na podlagi istih okoliščin predlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi ne more biti utemeljen.
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 144, 402, 402/3. URS člen 38, 38/1. ZNPPol člen 123, 123/2, 128, 128/1-2.
izločitev dokazov - izločitev nezakonito pridobljenih dokazov - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa - biološke sledi - hramba DNK podatkov - hramba DNK profila - pravica do informacijske zasebnosti
Takšnemu stališču ne gre pritrditi. Res je, da je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-312/21 z dne 13. 2. 2014 med drugim odločilo, da je bila prva alineja prvega odstavka 63. člena Zakona o policiji (v nadaljevanju ZPol) v neskladju z Ustavo, v kolikor je omogočala, da se lahko profili odvzetih vzorcev DNK oseb, ki so bile osumljene, niso pa bile pravnomočno obsojene za očitano kaznivo dejanje, hranili vse do zastaranja kazenskega pregona. Vendar pa pritožnica očitno prezre, da je ob upoštevanju zgoraj citirane odločbe Ustavnega sodišča RS, preiskovalna sodnica pravilno ugotovila, da obdolženec zaradi dogodka na škodo A.B. z dne 12. 7. 2007, ko so bile na kraju dejanja z oblačil oškodovanke odvzete biološke sledi, v bazi podatkov DNK še ni bil identificiran. Ravno navedena okoliščina je (navljub drugačnemu stališču pritožnice) tudi po oceni pritožbenega sodišča pravno relevantna za presojo zakonitosti hrambe DNK profila. Do obdolženčeve identifikacije je namreč prišlo šele zaradi izmenjave DNK profilov z Republiko Nemčijo v letu 2018, pri čemer je izpostaviti, da pritožnica domneve o zakonitosti pridobitve in hrambe DNK v nemški bazi, ne izpodbija. Sicer je res, kot to zatrjuje pritožnica, da je oseba, kateri je najden DNK pripadal, bila nakazani storilec, vendar pa je poudariti, da le-ta ni bil poimensko znan, s tem pa niti ni mogel imeti formalnega statusa osumljenca. Na podlagi 144. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je osumljenec namreč oseba, zoper katero je pred uvedbo kazenskega postopka pristojni državni organ opravil določeno dejanje ali ukrep zaradi obstoja razlogov za sum, da je storila ali sodelovala pri storitvi kaznivega dejanja. Tako ne držijo niti pritožbene navedbe, da je bil obdolženec de facto osumljenec, ker da je bil na oblačilih oškodovanke najden njegov DNK profil. Obdolženec namreč v času pridobitve DNK vzorca ni bil identificiran in tako ni mogel biti osumljen storitve tega kaznivega dejanja, kljub temu da je potencialna identifikacija obstajala, kot se je ta, na podlagi v letu 2017 v Republiki Nemčiji pridobljenega DNK, dejansko realizirala v letu 2018.
Zgolj udeležba na sestanku, predmet katerega je obravnava problematike poslovanja in zniževanja plač, še ne pomeni, da delavec soglaša z znižanjem plače oziroma da se na takšen način dogovori z delodajalcem za spremembo pogodbe o zaposlitvi.
Probacijska enota je ravnala nepravilno, ko je vabila obsojenca na razgovor na določen termin s priporočeno sodno pošiljko in ne da bi počakala na izkazano vročitev vabila obsojencu in potek osemdnevnega roka, v katerem bi lahko obsojenec opravičil svoj izostanek in dogovoril nov termin razgovora, obvestila sodišče o nesodelovanju in neodzivanju obsojenca.
Sodišče prve stopnje pred odločitvijo o obsojenčevem predlogu za izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist s prvim dopisom probacijske enote ni seznanilo obsojenca in njegovih zagovornikov, pa bi to moralo storiti in bi na ta način obsojencu dalo možnost, da pojasni okoliščine izostanka iz razgovora na probacijski enoti.
nasilje v družini - psihično nasilje - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi
Iz predloga je razvidno, da predlagateljica uveljavlja varstvo pred psihičnim nasiljem, ki ga nasprotni udeleženec izvaja nad njo, ne pa nad njenima staršema ali njenim zakoncem. Z izvrševanjem ravnanj preko tretjih oseb (sorodnikov in zakonca predlagateljice), tj. s kontaktiranjem z njimi z namenom, da predlagateljico diskreditira, osami in očrni njen ugled ter jo poniža pred celotno družino, s čimer spravlja predlagateljico v tesnobo, negativno vpliva na njeno sedanjo partnersko zvezo ter ji povzroča bolečino in strah, nasprotni udeleženec prav tako povzroča predlagateljici duševne stiske, s čimer izvršuje psihično nasilje nad njo. Zato predlagateljica utemeljeno uveljavlja zaščito tudi pred takšnim ravnanjem nasprotnega udeleženca, ki ga slednji izvršuje njej v škodo, saj s tem med drugim povzroča tudi družinske razprtije in ogroža njeno partnersko razmerje.