napotitev dediča na pravdo - ugotovitvena tožba - prejem darila - obračunska vrednost zapuščine - stroški postopka - res iudicata - vračunanje darila - dediči kot nujni sosporniki
Nadalje je potrebno razjasniti, da materialnopravni učinek pravde, v kateri gre v bistvu za spor o obstoju darila, kar vpliva na obračunsko vrednost zapuščine in posledično na velikost dednih deležev, ni enak učinku pravde zaradi vračila darila v zapuščino, kot to zmotno večkrat poudarja pritožba. Vračunanje daril v nujni delež bo lahko opravilo zapuščinsko sodišče samo, napotitev na pravdo pa je bila potrebna, ker je bil med strankami spor o tem, ali je prvotoženec prejel darila, ki se mu štejejo v nujni delež.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševna motnja - ogrožanje življenja in zdravja - izvedensko mnenje - pravnomočnost sklepa - učinek pravnomočnosti sklepa - rok za vložitev pritožbe - zavrnitev pritožbe
Ker so izpolnjene vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja (brez privolitve) na oddelku pod posebnim nadzorom, kakor to predvideva 39. v zvezi s 53. členom ZDZdr, pritožnik zgolj z nasprotovanjem zaključkom sodnega izvedenca in podajanjem svojega videnja dogodkov ter razmer (vzrokov) pomislekov v pravilnost (zakonitost) izpodbijanega sklepa ne poraja.
solastnina - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari
V sodni praksi je sprejeto stališče, da solastnikova obveznost plačevanja uporabnine drugemu solastniku ni že apriori njegova obveznost, ki bi izhajala iz upravičenja solastnika po določbi 66. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Takšna obveznost nastale šele tedaj, ko je podan položaj neupravičene pridobitve. To pa je odvisno od objektivnih okoliščin kot tudi vsakokratnih ravnanj strank, ki jih je treba presojati v luči temeljnih načel, ki pomagajo vsebinsko napolnjevati vzročno zvezo med prikrajšanjem in obogatitvijo. Temeljni načeli, ki prideta v tovrstnih primerih v poštev, sta tudi izravnalna pravičnost ter načelo vestnosti in poštenja.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - nujni prisilni ukrep - zakonske predpostavke - pogoji za izrek ukrepa - hujše ogrožanje zdravja ali premoženja - pravica do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep. Slednji močno posega v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS), pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (51. člen Ustave RS). Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so prepričljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Na podlagi citirane določbe je zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom in brez posebne privolitve dopustno, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim ali če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, navedenih vzrokov ter ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje, nadzorovana obravnava).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026362
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 167, 167/2, 373. ZPPPD člen 9.
uvedba preiskave - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - obstoj utemeljenega suma - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - namen in pogoji za preiskavo - nižji dokazni standard
Šele nadaljnji dokazni postopek bo pokazal za kakšno sorto konoplje gre v obravnavani zadevi in ali je obdolženec imel v skladu s prvim odstavkom 9. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami dovoljenje pristojnega ministrstva za gojenje konoplje v prehrambene in industrijske namene na zemljišču, na katerem je bila konoplja tudi zasežena. V kolikor je obdolženec takšno dovoljenje imel, pa bo potrebno ugotoviti vsebnost tetrahidrokanabinola (THC), ki po drugem odstavku 3. člena Pravilnika o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka ne sme presegati 0,2 %. Navedeno bo predmet preiskave.
odločanje po prostem preudarku - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - zavlačevanje postopka - nedopustna pritožbena novota
V primeru materialne škode, ki jo vtožuje tožnik, uporaba 216. člena ZPP ne pride v poštev, saj je višino škode mogoče ugotoviti tudi brez nesorazmernih stroškov. Sodišče v tem primeru o višini škode ne more odločati po prostem preudarku.
pripor - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v pravico do osebne svobode - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - zastaranje izvršitve kazni zapora
Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih pritožba tožene stranke ne graja:
da ima tožnik pravico do odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi okrnitve svobode in posega v njegovo čast in dobro ime;
da je bil tožnik v priporu 18 dni;
da je bil tožnik ob odvzemu prostosti negativno presenečen in prestrašen, ker je vedel, da je izvršitev kazni zapora zoper njega že zastarala;
da je doživljal emocionalne stiske zaradi pripora v tuji državi (na Hrvaškem);
da je doživel stres, občutek hude nemoči in negotovosti ter izgubo kontrole nad lastnim življenjem;
da mu je bilo omejeno gibanje;
da ni mogel opravljati vsakdanjih opravil in prostočasnih aktivnosti;
da je bil omejen v socialnih stikih;
da je bil zaradi prostorske stiske v zaporu priporni režim zanj strožji;
je pravična in primerna odškodnina odmerjena v skladu z določilom 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) takšna kot jo je odmerilo sodišče prve stopnje, to je 75,00 EUR na dan. Tako odmerjena odškodnina je tudi skladna z višinami odškodnin, ki so se za takšne in podobne škode izoblikovale v sodni praksi.
dodatni sklep o dedovanju - dedovanje novega premoženja - izjava o odpovedi dediščini - odstop dednega deleža - smrt dediča po uvedbi dedovanja in pred izdajo sklepa o dedovanju - pravica do izjave v postopku
Dejstvo, da je omenjeni dedič že pokojni, ne vpliva na to, da ga ni mogoče navesti v izreku sklepa o dedovanju. S tem, ko je bil v dodatnem sklepu o dedovanju razglašen za dediča, se bo lahko opravil zapuščinski postopek po njem glede podedovanega premoženja v tem postopku.
V predmetni zadevi pa je treba upoštevati tudi specialni predpis, ki ureja poslovanje proračunskih uporabnikov, kar tožena stranka je, to je ZOPSPU-1, ki vprašanje postavitve zahtevka ureja drugače. Po četrtem odstavku 28. člena tega zakona morajo pravne in fizične osebe, ki za proračunske uporabnike dobavljajo blago, izvajajo storitev ali gradnjo, proračunskim uporabnikom pošiljati e-račune le prek spletnega programa UJP ali zainteresiranih ponudnikov plačilnih storitev in ponudnikov procesne obdelave podatkov, ki imajo z UJP sklenjeno pogodbo o izmenjavi e-računov. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožeča stranka toženi vse do zaključka glavne obravnave e-računa ni poslala. To pa pomeni, da tožnik toženi stranki ni podal zahtevka za plačilo v obliki, kakršno zahteva specialni predpis. Dokler pa zahtevek ni pravilno postavljen, terjatev ne more dospeti v plačilo in tožeča stranka z zahtevkom na plačilo še nedospele obveznosti ne more uspeti.
padec na javni površini - zavarovanje gradbišča - opustitev dolžne skrbnosti - standard normalne pohodne površine za normalno pazljivega pešca
Presoja pravilnosti stališča sodišča prve stopnje o neobstoju odškodninske odgovornosti toženke je odvisna od odgovora na vprašanje, ali je opustitev dolžne skrbnosti zavarovanca toženke v vzročni zvezi s padcem tožnice in ali je prehod za pešce, kjer je tožnica padla, še ustrezal standardu normalne pohodne površine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00031077
SPZ člen 40, 64, 64/1, 64/2. ZPP člen 14. OZ člen 16.
kupoprodajna pogodba - osebno vozilo - neveljavna pogodba - neobstoječ pravni posel - izročitev stvari - neposredna posest - originarna pridobitev lastninske pravice - pravnomočna obsodilna sodba - premoženjskopravni zahtevek
Glede na navedeno in pritožbeno nesporno dejstvo, da prvo tožena stranka tudi naknadno ni odobrila spornega pravnega posla, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da kupoprodajna pogodba z dne 16. 2. 2015 ni bila veljavno sklenjena (16. člen OZ) in da gre v skladu s sodno prakso za neobstoječ pravni posel.
oprostitev plačila sodne takse - začetek stečajnega postopka
Na načelni ravni velja, da zgolj začetek stečajnega postopka zoper taksnega zavezanca še ni razlog za oprostitev plačila sodne takse oziroma odlog oziroma obročno plačilo sodne takse, saj so tudi sodne takse v pravdnih postopkih v zvezi s stečajnim postopkom del stroškov stečajnega postopka.
Pritiklina trajno služi za stalno rabo celote oziroma glavne stvari v funkcionalnem smislu, pri čemer med glavno stvarjo in pritiklino poleg stalne oziroma trajne funkcionalne povezave pogosto obstaja tudi prostorska povezava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00025769
ZST-1 člen 1, 1/3, 6, 34. ZPP člen 105a, 105a/3.
nujni postopki - nujnost - plačilo sodne takse - plačilni nalog - rok za plačilo sodne takse - predlog za taksno oprostitev - preprečevanje nasilja v družini
Postopek po ZPND predstavlja neke vrste postopek z zelo nujno ureditveno začasno odredbo po ZIZ. V ZPND sicer veljajo pravila ZNP, v zvezi z ukrepi oz. denarno kaznijo pa ZPND napotuje tudi na določbe zakona, ki ureja izvršbo. ZNPD tako za izdajo odločbe po opravljenem naroku kot tudi za odgovor na predlog ter ugovor zoper sklep o izreku ukrepa, pa tudi za pritožbo zoper sklep predpisuje osemdnevni rok. Zato je pravilno postopanje prvega sodišča, ki je nasprotnemu udeležencu v plačilnem nalogu, skladno z določbo 34. člena ZST-,1 določilo rok osmih dni, kot je predpisan za postopke izvršbe in zavarovanja.
OZ člen 154, 154/1, 154/2, 164. ZPrCP člen 42. ZOZP člen 20. ZDDV-1 člen 63.
spor majhne vrednosti - direktna tožba proti zavarovalnici - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - prometna nezgoda - izključna krivda - soprispevek - kršitev cestnoprometnih predpisov - sprememba smeri vožnje - višina škode - davek na dodano vrednost (DDV)
Neutemeljena sta pritožbena očitka, da bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju upoštevati (1) standard konkurence krivdne in objektivne odgovornosti, češ da tovorno vozilo glede na volumen in težo predstavlja nevarnejšo stvar od zavarovančevega vozila (skuterja) in (2) konkurenco tožnici nastale materialne škode in zavarovančeve hude telesne poškodbe. Pritožbeno sodišče poudarja, da bi ta dejstva lahko bila pomembna le, če bi bil voznik tovornega vozila soodgovoren za nastalo škodo in bi se odgovornost presojala na podlagi drugega odstavka 154. člena OZ. Če namreč v takem primeru trčita dve motorni vozili, ki sta po svoji teži, hitrosti in drugih lastnostih izrazito različni, pogosto ni mogoče ugotoviti, kateri del škode je posledica ravnanja enega in drugega. Zato sodišče v takih primerih upošteva vse okoliščine primera, tudi tiste, ki jih navaja pritožnica. V konkretnem primeru pa ne gre za obojestransko krivdo.
V skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP, mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - pritožbene novote - premoženjsko stanje stranke
Toženec je v svojem predlogu za taksno oprostitev zatrjeval, da mu po plačilu zgoraj navedenih obveznosti, ostane za lastno preživljanje 999,31 EUR (torej več kot je ugotovilo sodišče prve stopnje).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00028332
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8.
nedovoljeni dokazi - video posnetek kot dokaz - pravica do zasebnosti - dejansko stanje - preizkus kazenske sankcije
Posnetki in iz njih napravljene fotografije video nadzornih kamer so dopustni, ker so bile kamere postavljene in uporabljene za njihov običajni namen, torej za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja, pri čemer posnetki tudi niso nesorazmerno posegli v posameznikovo pravico do zasebnosti.
ZST-1 člen 13, 13/1, 14a, 14a/3. ZPP člen 105a, 105a/3, 111, 111/2, 363, 363/2.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - začetek teka roka za plačilo sodne takse - opozorilo stranki
Po prvem odstavku 13. člena ZST-1 lahko stranka predlaga oprostitev plačila sodne takse vse do takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu. Vendar to ob določbi tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 ne pomeni, da si lahko predlagatelj (tožena stranka) z vlaganjem vedno novih nepopolnih predlogov za taksno oprostitev v nedogled podaljšuje rok za njeno plačilo.
Pritožbeno sodišče opozarja, da se določba tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 ne razteza na procesno situacijo zavrženja predloga za oprostitev sodnih taks kot prepoznega, prav tako pa tudi ne na primer prepozno vložene pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče zavrglo ali zavrnilo predlog za taksno oprostitev. Drugačna razlaga bi pripeljala do zlorabe predloga za taksno razbremenitev oziroma pritožbe ter do absurdne situacije, ko bi lahko stranka z vložitvijo nepravočasnega predloga oziroma nepravočasne pritožbe povzročila ponoven tek roka za plačilo takse, ki se je že iztekel.
Namen opozorila na podlagi tretjega odstavka 14.a člena ZST-1, je le v tem, da se taksnega zavezanca v primerih iz navedene določbe ZST-1 seznani z novim začetkom teka roka za plačilo sodne takse oziroma za vložitev morebitnega ugovora zoper že izdani plačilni nalog, nikakor pa ni moč šteti, da bi taksni zavezanec (tožena stranka) s tem pridobil nov rok za vložitev predloga za taksno oprostitev.