tožba - nepopolna in nerazumljiva tožba - poziv na dopolnitev tožbe - absolutni razlogi za zavrnitev registracije znamke - zavrženje nepopolne in nerazumljive tožbe
Sodišče prve stopnje je tako pravilno ocenilo, da je tudi dopolnjeni tožbeni zahtevek oblikovan nerazumljivo in nedorečeno, pritožbeno sodišče pa še ugotavlja, da tudi sicer dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, niso razumljivo in konkretno zatrjevana. Tožnik torej niti vsebine tožbe niti tožbenega zahtevka ni dopolnil v skladu s pozivom sodišča. Tožba je tako nerazumljiva in ne vsebuje vsega, kar je potrebno, da bi se lahko obravnavala, zato jo je sodišče prve stopnje na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP pravilno zavrglo.
sprememba odločbe o dodelitvi otroka - začasna odredba - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - dodelitev otroka enemu od staršev - ogroženost otroka - spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - spolna zloraba otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti
Za izdajo začasne odredbe zadostuje verjetnost, da je otrok ogrožen. Zbrani podatki dajejo dovolj podlage za verjetno oceno, da je otrok utrpel hudo poškodbo s strani tretje osebe (da je poškodba nastala z nasilnim dejanjem in da je bila hči žrtev spolne zlorabe) in da mati hčerke pred tem ni zavarovala, niti je ne zmore zavarovati. Nasprotni pritožbeni očitki niso utemeljeni. Ni verjetno izkazano, da bi se bil otrok poškodoval sam. Ugotovitve v zvezi s stanjem atopičnega dermatitisa pri deklici ne dajejo podlage niti za sklep, da je bila ta bolezen v razmahu, in še toliko manj, da se je deklica zaradi nje poškodovala sama.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00029603
KZ-1 člen 204, 204/1.. ZKP točka 39, 39/1, 39/1-6, 41, 41/2, 44, 44/1, 257.
pristranskost izvedenca - vrednost ukradene stvari - tatvina - demenca - izvedensko mnenje - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - ocena verodostojnosti priče - postavitev novega izvedenca
Zagovornik zatrjuje, da je bil izvedenec pristranski, ker je podajal mnenje o drugih, ne le medicinskih vidikih zadeve ter komentiral osebnost in osebnostne lastnosti obdolženke, zaradi česar obstoji upravičen dvom, da se takšno stališče odraža v vsebini mnenja. Pritožbeni razlog je neprepričljiv že zato, ker je dopolnjeno pisno mnenje podal pred zaslišanjem na glavni obravnavi, poleg tega pa obramba iz tega razloga tudi ni pravočasno zahtevala njegove izločitve (drugi odstavek 41. člena v zvezi s 6. točko prvega odstavka 39. člena in prvim odstavkom 44. člena ZKP).
Odtujeni predmeti, zlasti še zlatnina, so v (modificiranem) obtožnem predlogu podrobno opisani, sodišče prve stopnje pa je tudi ustrezno pojasnilo način ugotovitve njihove vrednosti z vrednostjo podobnih zlatih izdelkov. Pri tem je upoštevalo najnižjo vrednost, ki zato ni mogla voditi v kvalifikacijo kaznivega dejanja v škodo obdolžene.
ustavitev kazenskega postopka - predlog za pregon - domneva umika
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi izkazanega in z opozorilom ustrezno opremljenega vabila na narok ter ugotovitve, da predstavnik oškodovancev na glavno obravnavo predmetnega dne kot priča ni pristopil ter svojega izostanka ni opravičil, utemeljeno izdalo sklep o ustavitvi kazenskega postopka v posledici zakonsko predpisane domneve, da so oškodovanci predlog za pregon umaknili. Pritožbeno zatrjevanje, da je predstavnik oškodovancev na sodišče pristopil ter čakal pred razpravno dvorano št. 5 petnajst minut, nato pa sodišče zapustil, ker v dvorano ni bil poklican, ob odsotnosti vsakršnega dokazila o razumno pričakovani aktivnosti priče, ki razpolaga z vabilom, pred razpravno dvorano čaka in zazna pasivnost sodišča (npr. opozorilo varnostni službi oziroma sodnici v dvorani), ne predstavlja upravičene podlage za dvom v zapisnik o glavni obravnavi zabeleženo nasprotno ugotovitev sodnice, posebej glede na dejstvo, da gre za predstavnika oškodovancev in zato za varovanje njihovih procesnih pravic kvalificirano pričo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00027386
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372/1,372/5, 394, 394/1.. KZ-1 člen 49, 49/1, 50, 170, 170/1, 170/2.
posilstvo - konkretizacija zakonskih znakov - omilitev kazni - teža kaznivega dejanja - posebne olajševalne okoliščine - sprememba odločbe o kazenski sankciji - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji - pravice obrambe
Uporaba omilitvenih določil iz razloga, ker obtoženemu dokazano posilstvo ni imelo posledic na telesu oškodovanke (poškodbe spolovila in drugih delov njenega telesa niso nastale) in ker je bilo relativno kratko, nista posebni olajševalni okoliščini, ki bi dopuščali izrek kazni pod predpisano spodnjo mejo, temveč zgolj okoliščini, ki vplivata na sklepanje o teži kaznivega dejanja.
pogoji za podaljšanje pripora - trajanje pripora po vložitvi obtožnice - odprava pripora
Po sprejeti odločitvi pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi, ko je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, je v skladu s petim odstavkom 207. člena ZKP ugotovilo, da se rok, do katerega je obdolženi lahko v priporu, po vloženi obtožnici Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru Kt/9400/2017, z dne 11. 8. 2017, izteče 11. 8. 2019. Ker tako v obravnavani zadevi ni več v veljavi obsodilna sodba, ki je bila obdolžencu izrečena s prej navedeno sodbo in ker se izteka dvoletni rok, je pritožbeno sodišče po načelu sorazmernosti, odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer obdolžencu odpravilo pripor in odredilo njegov izpust na prostost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00027722
URS člen 22, 28, 29.. ZKP-UPB8 člen 372, 372-1.. KZ-1-UPB2 člen 10, 11, 13, 13/1, 16, 17, 17/1, 308, 308/3, 308/6.. ZMZ-1 člen 35, 78, 78/1.
pravice obrambe - pošteno sojenje - obrazložitev sodbe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - poskus kaznivega dejanja - hudodelska združba - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - odločba o kazenski sankciji - skrb staršev za otroke - mednarodna zaščita
Sodišče prve stopnje se v izpodbijani sodbi ni bilo dolžno opredeljevati do obrambnih navedb, na katere je bilo odgovorjeno že v predhodnem postopku. Za zagotovitev pravice do poštenega sojenja iz 22. člena Ustave RS namreč zadošča, da stranka enkrat v postopku dobi odgovor na svoje argumente.
Po 35. členu ZMZ-1 vlagatelj namere, ki izrazi namen, da bi vložil prošnjo za mednarodno zaščito, in je v Republiko Slovenijo vstopil nezakonito ali je nezakonito podaljšal svoje prebivanje, mora to storiti v najkrajšem možnem času. V tem primeru se to ne obravnava kot nezakonit prehod državne meje. Po prvem odstavku 78. člena ZMZ-1 ima prosilec na področju sprejema pravico do prebivanja v Republiki Sloveniji. Jasno je, da ti dve določbi veljata v razmerju do prebežnikov in na obtožencu očitano kaznivo dejanje po 308. členu KZ-1 ne vplivata.
Iz opisa izvršitvenega dejanja pod točko 4 izreka izpodbijane sodbe je razvidno, da sta obtoženec in L. T. kot člana hudodelske združbe odšla na Hrvaško, da bi skladno z dogovorom hudodelske združbe nezakonito spravila čez mejo z Republiko Slovenijo na območju Istre štiri tujce, in je obtoženec tujce na Hrvaškem vkrcal v avtomobil, L. T. pa ga je spremljal kot predhodnica, vendar do prestopa meje ni prišlo, saj je bil obtoženec skupaj s tujci prijet na območju Opatije, kar pomeni začetek izvrševanja znakov kaznivega dejanja oziroma poskus kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje države po tretjem v zvezi s šestim odstavkom 308. člena KZ-1. Nobenega dvoma ni o tem, da je bila pri tem izvršitvenem dejanju predmet napada državna meja Republike Slovenije.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031834
KZ-1 člen 61. ZKP člen 506.
preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - neudeležba na naroku za preklic pogojne obsodbe - nezmožnost izpolnitve
Okoliščino, da se obsojenec ni odzval vabilu sodišča na narok za preklic pogojne obsodbe, tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče šteti kot nepripravljenost izpolniti v pogojni obsodbi določen posebni pogoj.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - neprištevnost storilca - glavna obravnava - trajanje ukrepa - prostovoljno zdravljenje
Pritrditi je pritožnici, da je sodišče prve stopnje zmotno tolmačilo tretji odstavek 70.b člena KZ-1, ko je zaključilo, da je maksimalen rok trajanja ukrepa že pretekel, pri čemer je spregledalo, da obdolženki varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti sploh ni bil izrečen, pač pa se obdolženka prostovoljno zdravi v navedeni zdravstveni ustanovi, kar pa vsekakor ni primerljivo z varnostnim ukrepom. Rok iz tretjega odstavka 70.b člena KZ-1 začne namreč teči od pravnomočnosti sklepa o izrečenem varnostnem ukrepu.
sporazum o priznanju krivde - priznanje krivde - sposobnost zagovarjati se - obtoženčevo slabo zdravstveno stanje - bivalne razmere v priporu - pristranskost sodnika - sodelovanje sodnika pri izdaji odločbe nižjega sodišča - kršene pravice do obrambe
Obdolženkino zdravstveno stanje v povezavi z razmerami v ZPKZ Ig v zvezi z zdravniško oskrbo ne more vplivati na sklenjen sporazum o priznanju krivde.
Njene trditve v smeri prisiljenja v sklenitev sporazuma o priznanju krivde, ostajajo zgolj na ravni navedb, medtem ko vsi ostali podatki v spisu kažejo ravno nasprotno. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje v točki 2. obrazložitve, da je obdolženka razumela pravno naravo in posledice danega priznanja ter da je bilo dano prostovoljno, da je bilo jasno in popolno ter podprto z drugimi dokazi v spisu.
KZ-1 člen 283, 283/1, 288, 288/1. ZKP člen 277, 277/1-1, 277/1-4, 435, 435/1, 437, 437/1.
kriva ovadba - zavrženje obtožnega predloga - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov
V obtožnem predlogu ni podan zakonski znak kaznivega dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1, in sicer naznanitev kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Nestrinjanje s procesnim vodstvom civilne sodnice ne zadošča za konkretizacijo tega zakonskega znaka.
Status ovaditelja ne more nadomestiti pomanjkljivega opisa kaznivega dejanja niti v kazenski ovadbi niti v obtožnem predlogu.
predlog za prekinitev postopka - zavrnitev predloga - predhodno vprašanje - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - (ne)veljavnost oporoke - neizpolnitev pogoja
V skladu s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če je njegova odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojni organ (prvi odstavek 13. člena ZPP) in če sklene, da ga ne bo samo reševalo. V obravnavani zadevi je bilo o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno s sodbo in je na to odločitev sodišče v obravnavanem primeru vezano.
predlog za začasno odredbo - sprememba odločbe o dodelitvi otroka - stiki z mladoletnim otrokom - izvršitev odločbe o stikih z otrokom - izrek denarne kazni - otrokova korist
Stališče prvega sodišča, da je bila toženki zagotovljena pravica do izjave že z vložitvijo ugovorov zoper začasni odredbi in z njenim zaslišanjem na naroku 20. 7. 2018, je zmotno. V ugovornem postopku bi moralo prvo sodišče vročiti toženki tudi tožnikov predlog za začasno odredbo (začetni procesni akt), saj bi šele s tem bilo omogočeno toženki, da se seznani z vsemi tožnikovimi navedbami v predlogu za izdajo začasne odredbe ter da se o njih lahko tudi izjavi. Ta kršitev postopka je bila v novem postopku sanirana.
Začasna odredba je bila nujna zaradi preprečitve odtujevanja otroka od tožnika.
Iz podatkov spisa izhaja, da so posamezni stiki odpadli zaradi otrokove bolezni ter da so bili kasneje nadomeščeni. Zato ni bilo podlage za izrek denarne kazni.
SPZ člen 107, 110. ZVEtL-1 člen 17, 17/3. ZNP člen 118.
nepravdni postopek za delitev solastnega premoženja - vzpostavitev etažne lastnine - sporazum o delitvi solastne nepremičnine - dogovor o načinu uporabe solastne stvari - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - nastanek etažne lastnine
Iz obrazložitve predloga ZVEtL-1 izhaja, da je zakonodajalec ocenil, da primerov navidezne solastnine ni mogoče reševati v postopku za delitev solastnine po splošnih določbah SPZ.
Od uveljavitve SPZ pravni temelj nastanka etažne lastnine vključuje vpis v zemljiško knjigo, zato nevpisan prostorski del stavbe po 1. 1. 2003 zunajknjižno (zgolj s sklenitvijo pogodbe oz. dogovora) ni mogel postati samostojen predmet lastninske pravice, v zvezi z njim pa ne nastati stvarnopravna razmerja etažne lastnine.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - stečajni upravitelj - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - merila za določanje nagrad stečajnim upraviteljem - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - obseg opravljenega dela - dodatno delo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - redna poročila upravitelja
Višje sodišče soglaša s pritožnico, da stečajni upravitelj v svojem predlogu za plačilo nagrade za dodatno izvedena dela (p.d. 106) ni podal nobenih navedb, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, kakšen je bil dejanski obseg njegovega (dodatnega) dela v tem obdobju in ki bi upravitelja upravičeval do nagrade v predlagani višini, saj je navedel le, da je v skladu s Pravilnikom o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur. l. RS, št. 91/08, 119/08, 53/09 in 92/14), upravičen do nagrade za izvajanje dodatnih nalog.
Iz upraviteljevega predloga tudi ne izhaja, zakaj je predlagal odmero nadomestila v znesku 473,59 EUR mesečno (kar je, kot je pojasnil upravitelj, za 18% nižje nadomestilo od maksimalno določenega zneska), česa takega pa ni mogoče zaključiti niti iz vsebine rednih poročil. Ne glede na trditve upravitelja v odgovoru na pritožbo, da je o (vsem) opravljenem delu redno poročal sodišču, po oceni višjega sodišča tega v njegovih poročilih ni zaslediti.
obojestranska krivda - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda imetnika motornega vozila
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta nesrečo zakrivila dva dejavnika, in sicer vožnja po nasprotnem pasu (sekanje ovinka) neznanega vozila ter posledično sunkovita reakcija tožnika, in njegova prehitra in razmeram na cesti ter taki reakciji neprilagojena vožnja. Ocena, da je krivda neznanega vozila 80%, tožnikova pa 20%, je torej pravilna in v okviru navedene sodne prakse v podobnih primerih.
regulacijska začasna odredba - narok v postopku izdaje začasne odredbe - izvrševanje stikov z otrokom - ustrezna trditvena podlaga za presojo ogroženosti koristi otrok
Bistvo regulacijske začasne odredbe v družinskem sporu je v tem, da se z njo začasno uredi izjemen položaj, v katerem so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočno sodbo. Izkazane morajo biti torej okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.
Ni namen naroka za obravnavo predloga ali ugovora v postopku izdaje začasne odredbe, da tožnik navaja oziroma pojasnjuje okoliščine, ki zahtevajo ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda, temveč je na stranki, da že v svojem predlogu za izdajo začasne odredbe glede izpolnitve pogojev za njeno izdajo navede zadostne trditve in zanje predlaga tudi ustrezne dokaze. Odločanje v postopku izdaje začasne odredbe mora biti hitro, zato tudi ni bilo potrebe, da bi prvo sodišče za svojo odločitev moralo pridobiti izvedensko mnenje sodnega izvedenca klinične psihologije.
zavarovanje nedenarnih terjatev - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - neprimeren način za dosego namena zavarovanja - namen zavarovanja terjatve - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Stališče, ki dopušča izdajo regulacijske začasne odredbe (identične zahtevku v tožbi) le ob izpolnjeni predpostavki po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, je nezdružljivo z odločbo Ustavnega sodišča, Up-275/97. Stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe le, kadar je takšno začasno varstvo nujno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka težko nadomestljive škode oziroma sile ne bi ostalo brez pomena.
stiki med starši in otrokom - začasna odredba o stikih - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - začasna ukinitev stikov - nevarnost za nastanek težko nadomestljive škode - uporaba sile - ogroženost otroka
Začasna odredba o začasni ukinitvi stikov je izjemen ukrep, ki je na mestu le v primeru, ko je otrok zaradi preteče uporabe sile ali pretečega nastanka težko nadomestljive škode tako ogrožen, da ni mogoče čakati na konec postopka o glavni stvari in je potrebno takojšnje ukrepanje. Takšnih okoliščin, ki bi terjale takojšnjo (začasno) ukinitev stikov, tožnica ni izkazala. Zatrjevane okoliščine, ki jih izpostavlja pritožba (toženčevo psihofizično stanje, odvisnost, nepredvidljivost), bodo lahko relevantne za odločitev o glavni stvari (glede vprašanja stikov med otrokom in tožencem).
dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - določitev preživnine za mladoletnega otroka - določitev stikov z otrokom - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - potrebe mladoletnega otroka - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - nepotreben dokaz - način izvajanja stikov - razporeditev preživninskega bremena - dodatki k plači
Mati je bolj odločna, zna postaviti meje in hkrati deklici nudi večjo čustveno toplino. Poleg tega ima novo družino, ki dovolj dobro funkcionira, se lažje vživlja v dekličina občutja, sledi njenim potrebam in jih podpira. Zato je mati primernejša oseba, da se ji zaupa deklico v varstvo in vzgojo.