tožba - nepopolna in nerazumljiva tožba - poziv na dopolnitev tožbe - absolutni razlogi za zavrnitev registracije znamke - zavrženje nepopolne in nerazumljive tožbe
Sodišče prve stopnje je tako pravilno ocenilo, da je tudi dopolnjeni tožbeni zahtevek oblikovan nerazumljivo in nedorečeno, pritožbeno sodišče pa še ugotavlja, da tudi sicer dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, niso razumljivo in konkretno zatrjevana. Tožnik torej niti vsebine tožbe niti tožbenega zahtevka ni dopolnil v skladu s pozivom sodišča. Tožba je tako nerazumljiva in ne vsebuje vsega, kar je potrebno, da bi se lahko obravnavala, zato jo je sodišče prve stopnje na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP pravilno zavrglo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00029603
KZ-1 člen 204, 204/1.. ZKP točka 39, 39/1, 39/1-6, 41, 41/2, 44, 44/1, 257.
pristranskost izvedenca - vrednost ukradene stvari - tatvina - demenca - izvedensko mnenje - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - ocena verodostojnosti priče - postavitev novega izvedenca
Zagovornik zatrjuje, da je bil izvedenec pristranski, ker je podajal mnenje o drugih, ne le medicinskih vidikih zadeve ter komentiral osebnost in osebnostne lastnosti obdolženke, zaradi česar obstoji upravičen dvom, da se takšno stališče odraža v vsebini mnenja. Pritožbeni razlog je neprepričljiv že zato, ker je dopolnjeno pisno mnenje podal pred zaslišanjem na glavni obravnavi, poleg tega pa obramba iz tega razloga tudi ni pravočasno zahtevala njegove izločitve (drugi odstavek 41. člena v zvezi s 6. točko prvega odstavka 39. člena in prvim odstavkom 44. člena ZKP).
Odtujeni predmeti, zlasti še zlatnina, so v (modificiranem) obtožnem predlogu podrobno opisani, sodišče prve stopnje pa je tudi ustrezno pojasnilo način ugotovitve njihove vrednosti z vrednostjo podobnih zlatih izdelkov. Pri tem je upoštevalo najnižjo vrednost, ki zato ni mogla voditi v kvalifikacijo kaznivega dejanja v škodo obdolžene.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00027386
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372/1,372/5, 394, 394/1.. KZ-1 člen 49, 49/1, 50, 170, 170/1, 170/2.
posilstvo - konkretizacija zakonskih znakov - omilitev kazni - teža kaznivega dejanja - posebne olajševalne okoliščine - sprememba odločbe o kazenski sankciji - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji - pravice obrambe
Uporaba omilitvenih določil iz razloga, ker obtoženemu dokazano posilstvo ni imelo posledic na telesu oškodovanke (poškodbe spolovila in drugih delov njenega telesa niso nastale) in ker je bilo relativno kratko, nista posebni olajševalni okoliščini, ki bi dopuščali izrek kazni pod predpisano spodnjo mejo, temveč zgolj okoliščini, ki vplivata na sklepanje o teži kaznivega dejanja.
ustavitev kazenskega postopka - predlog za pregon - domneva umika
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi izkazanega in z opozorilom ustrezno opremljenega vabila na narok ter ugotovitve, da predstavnik oškodovancev na glavno obravnavo predmetnega dne kot priča ni pristopil ter svojega izostanka ni opravičil, utemeljeno izdalo sklep o ustavitvi kazenskega postopka v posledici zakonsko predpisane domneve, da so oškodovanci predlog za pregon umaknili. Pritožbeno zatrjevanje, da je predstavnik oškodovancev na sodišče pristopil ter čakal pred razpravno dvorano št. 5 petnajst minut, nato pa sodišče zapustil, ker v dvorano ni bil poklican, ob odsotnosti vsakršnega dokazila o razumno pričakovani aktivnosti priče, ki razpolaga z vabilom, pred razpravno dvorano čaka in zazna pasivnost sodišča (npr. opozorilo varnostni službi oziroma sodnici v dvorani), ne predstavlja upravičene podlage za dvom v zapisnik o glavni obravnavi zabeleženo nasprotno ugotovitev sodnice, posebej glede na dejstvo, da gre za predstavnika oškodovancev in zato za varovanje njihovih procesnih pravic kvalificirano pričo.
sporazum o priznanju krivde - priznanje krivde - sposobnost zagovarjati se - obtoženčevo slabo zdravstveno stanje - bivalne razmere v priporu - pristranskost sodnika - sodelovanje sodnika pri izdaji odločbe nižjega sodišča - kršene pravice do obrambe
Obdolženkino zdravstveno stanje v povezavi z razmerami v ZPKZ Ig v zvezi z zdravniško oskrbo ne more vplivati na sklenjen sporazum o priznanju krivde.
Njene trditve v smeri prisiljenja v sklenitev sporazuma o priznanju krivde, ostajajo zgolj na ravni navedb, medtem ko vsi ostali podatki v spisu kažejo ravno nasprotno. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje v točki 2. obrazložitve, da je obdolženka razumela pravno naravo in posledice danega priznanja ter da je bilo dano prostovoljno, da je bilo jasno in popolno ter podprto z drugimi dokazi v spisu.
pogoji za podaljšanje pripora - trajanje pripora po vložitvi obtožnice - odprava pripora
Po sprejeti odločitvi pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi, ko je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, je v skladu s petim odstavkom 207. člena ZKP ugotovilo, da se rok, do katerega je obdolženi lahko v priporu, po vloženi obtožnici Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru Kt/9400/2017, z dne 11. 8. 2017, izteče 11. 8. 2019. Ker tako v obravnavani zadevi ni več v veljavi obsodilna sodba, ki je bila obdolžencu izrečena s prej navedeno sodbo in ker se izteka dvoletni rok, je pritožbeno sodišče po načelu sorazmernosti, odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer obdolžencu odpravilo pripor in odredilo njegov izpust na prostost.
sprememba odločbe o dodelitvi otroka - začasna odredba - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - dodelitev otroka enemu od staršev - ogroženost otroka - spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - spolna zloraba otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti
Za izdajo začasne odredbe zadostuje verjetnost, da je otrok ogrožen. Zbrani podatki dajejo dovolj podlage za verjetno oceno, da je otrok utrpel hudo poškodbo s strani tretje osebe (da je poškodba nastala z nasilnim dejanjem in da je bila hči žrtev spolne zlorabe) in da mati hčerke pred tem ni zavarovala, niti je ne zmore zavarovati. Nasprotni pritožbeni očitki niso utemeljeni. Ni verjetno izkazano, da bi se bil otrok poškodoval sam. Ugotovitve v zvezi s stanjem atopičnega dermatitisa pri deklici ne dajejo podlage niti za sklep, da je bila ta bolezen v razmahu, in še toliko manj, da se je deklica zaradi nje poškodovala sama.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00027722
URS člen 22, 28, 29.. ZKP-UPB8 člen 372, 372-1.. KZ-1-UPB2 člen 10, 11, 13, 13/1, 16, 17, 17/1, 308, 308/3, 308/6.. ZMZ-1 člen 35, 78, 78/1.
pravice obrambe - pošteno sojenje - obrazložitev sodbe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - poskus kaznivega dejanja - hudodelska združba - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - odločba o kazenski sankciji - skrb staršev za otroke - mednarodna zaščita
Sodišče prve stopnje se v izpodbijani sodbi ni bilo dolžno opredeljevati do obrambnih navedb, na katere je bilo odgovorjeno že v predhodnem postopku. Za zagotovitev pravice do poštenega sojenja iz 22. člena Ustave RS namreč zadošča, da stranka enkrat v postopku dobi odgovor na svoje argumente.
Po 35. členu ZMZ-1 vlagatelj namere, ki izrazi namen, da bi vložil prošnjo za mednarodno zaščito, in je v Republiko Slovenijo vstopil nezakonito ali je nezakonito podaljšal svoje prebivanje, mora to storiti v najkrajšem možnem času. V tem primeru se to ne obravnava kot nezakonit prehod državne meje. Po prvem odstavku 78. člena ZMZ-1 ima prosilec na področju sprejema pravico do prebivanja v Republiki Sloveniji. Jasno je, da ti dve določbi veljata v razmerju do prebežnikov in na obtožencu očitano kaznivo dejanje po 308. členu KZ-1 ne vplivata.
Iz opisa izvršitvenega dejanja pod točko 4 izreka izpodbijane sodbe je razvidno, da sta obtoženec in L. T. kot člana hudodelske združbe odšla na Hrvaško, da bi skladno z dogovorom hudodelske združbe nezakonito spravila čez mejo z Republiko Slovenijo na območju Istre štiri tujce, in je obtoženec tujce na Hrvaškem vkrcal v avtomobil, L. T. pa ga je spremljal kot predhodnica, vendar do prestopa meje ni prišlo, saj je bil obtoženec skupaj s tujci prijet na območju Opatije, kar pomeni začetek izvrševanja znakov kaznivega dejanja oziroma poskus kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje države po tretjem v zvezi s šestim odstavkom 308. člena KZ-1. Nobenega dvoma ni o tem, da je bila pri tem izvršitvenem dejanju predmet napada državna meja Republike Slovenije.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - neprištevnost storilca - glavna obravnava - trajanje ukrepa - prostovoljno zdravljenje
Pritrditi je pritožnici, da je sodišče prve stopnje zmotno tolmačilo tretji odstavek 70.b člena KZ-1, ko je zaključilo, da je maksimalen rok trajanja ukrepa že pretekel, pri čemer je spregledalo, da obdolženki varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti sploh ni bil izrečen, pač pa se obdolženka prostovoljno zdravi v navedeni zdravstveni ustanovi, kar pa vsekakor ni primerljivo z varnostnim ukrepom. Rok iz tretjega odstavka 70.b člena KZ-1 začne namreč teči od pravnomočnosti sklepa o izrečenem varnostnem ukrepu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031834
KZ-1 člen 61. ZKP člen 506.
preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - neudeležba na naroku za preklic pogojne obsodbe - nezmožnost izpolnitve
Okoliščino, da se obsojenec ni odzval vabilu sodišča na narok za preklic pogojne obsodbe, tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče šteti kot nepripravljenost izpolniti v pogojni obsodbi določen posebni pogoj.
SPZ člen 107, 110. ZVEtL-1 člen 17, 17/3. ZNP člen 118.
nepravdni postopek za delitev solastnega premoženja - vzpostavitev etažne lastnine - sporazum o delitvi solastne nepremičnine - dogovor o načinu uporabe solastne stvari - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - nastanek etažne lastnine
Iz obrazložitve predloga ZVEtL-1 izhaja, da je zakonodajalec ocenil, da primerov navidezne solastnine ni mogoče reševati v postopku za delitev solastnine po splošnih določbah SPZ.
Od uveljavitve SPZ pravni temelj nastanka etažne lastnine vključuje vpis v zemljiško knjigo, zato nevpisan prostorski del stavbe po 1. 1. 2003 zunajknjižno (zgolj s sklenitvijo pogodbe oz. dogovora) ni mogel postati samostojen predmet lastninske pravice, v zvezi z njim pa ne nastati stvarnopravna razmerja etažne lastnine.
predlog za izdajo začasne odredbe - ureditev stikov med starši in otrokom - sprememba odločitve o stikih - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - spremenjene okoliščine - stiska otroka - režim izvajanja stikov - obstoječ izvršilni naslov
Začasne odredbe v družinskih pravnih zadevah imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interes obeh staršev in zlasti otrok, zato je treba k njihovem izdajanju pristopiti restriktivno.
Ne gre za primer, ko o stikih še ne bi bilo odločeno in da ima nasprotni udeleženec že več kot leto dni pravnomočen in izvršilen pravni naslov, s katerim so bili stiki določeni. Nasprotni udeleženec torej lahko doseže izvrševanje stikov. Spremembe, ki jih z začasno odredbo predlaga (glede načina oziroma obsega izvajanja stikov), so obsežne in znatne, zato mora sodišče v postopku ugotoviti, če so take spremembe v korist otrok in če je potrebno nujno ukrepanje.
Ni v predlagateljici vzrok, da se otroka stikom upirata. Ker pa otroka ob predaji na stik doživljata hudo stisko in upoštevaje njuno starost, je po oceni sodišča prve stopnje, ki ji pritožbeno sodišče v celoti sledi, zaradi čustvene podpore in vzpodbude treba izvesti stik ob podpori osebe, ki ji otroka zaupata. Sodišče je zato ocenilo kot najprimernejši način izvedbe stika tak, kot je že določen v pravnomočni sodbi.
začasna odredba - postopek zavarovanja z začasno odredbo - ustavitev postopka zavarovanja - izdaja začasne odredbe - izvršba - pravnomočnost sodbe - izvršitev sodbe
Čas trajanja začasne odredbe mora biti določen in je glede na določbo 267. člena lahko tudi do konca izvršilnega postopka. Dejstvo, da je vmes sodba postala pravnomočna, še ne pomeni, da lahko tožena stranka zahteva ustavitev začasne odredbe po 278. členu ZIZ.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - stečajni upravitelj - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - merila za določanje nagrad stečajnim upraviteljem - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - obseg opravljenega dela - dodatno delo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - redna poročila upravitelja
Višje sodišče soglaša s pritožnico, da stečajni upravitelj v svojem predlogu za plačilo nagrade za dodatno izvedena dela (p.d. 106) ni podal nobenih navedb, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, kakšen je bil dejanski obseg njegovega (dodatnega) dela v tem obdobju in ki bi upravitelja upravičeval do nagrade v predlagani višini, saj je navedel le, da je v skladu s Pravilnikom o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur. l. RS, št. 91/08, 119/08, 53/09 in 92/14), upravičen do nagrade za izvajanje dodatnih nalog.
Iz upraviteljevega predloga tudi ne izhaja, zakaj je predlagal odmero nadomestila v znesku 473,59 EUR mesečno (kar je, kot je pojasnil upravitelj, za 18% nižje nadomestilo od maksimalno določenega zneska), česa takega pa ni mogoče zaključiti niti iz vsebine rednih poročil. Ne glede na trditve upravitelja v odgovoru na pritožbo, da je o (vsem) opravljenem delu redno poročal sodišču, po oceni višjega sodišča tega v njegovih poročilih ni zaslediti.
KZ-1 člen 283, 283/1, 288, 288/1. ZKP člen 277, 277/1-1, 277/1-4, 435, 435/1, 437, 437/1.
kriva ovadba - zavrženje obtožnega predloga - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov
V obtožnem predlogu ni podan zakonski znak kaznivega dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1, in sicer naznanitev kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Nestrinjanje s procesnim vodstvom civilne sodnice ne zadošča za konkretizacijo tega zakonskega znaka.
Status ovaditelja ne more nadomestiti pomanjkljivega opisa kaznivega dejanja niti v kazenski ovadbi niti v obtožnem predlogu.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine - neznatna škoda
Iz trditev tožeče stranke ne izhaja aktivno in konkretno delovanje tožene stranke v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve terjatve. Ravnanje tožene stranke, ki ga zatrjuje tožeča stranka, tudi po oceni višjega sodišča ne predstavlja „dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem“.
Ko se predlagana začasna odredba nanaša na prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin, praviloma o neznatni škodi ni mogoče govoriti, saj gre za poseg v z ustavo zavarovano zasebno lastnino. Da bi kljub temu šlo za neznatno škodo, mora predlagatelj to posebej utemeljiti s konkretnimi okoliščinami zadeve. Tega pa tožeča stranka ni storila, saj je v predlogu za izdajo začasne odredbe navedla le, da tožena stranka s predlagano začasno odredbo ne bo v ničemer omejena pri uporabi zemljišč in ji s tem ne bo povzročena škoda oziroma bo ta le neznatna ter da tožena stranka kot lastnica nepremičnin zaradi prepovedi odsvojitve in obremenitve ne bo omejena pri izvajanju lastninske pravice.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - pravna dobrota - ugovor zoper odpust obveznosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - dolžnost sodelovanja - obveznost poročanja - aktivno iskanje zaposlitve - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - ustavitev postopka odpusta obveznosti
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnica ne sodeluje z upraviteljico in ji ne poroča o dejanjih, ki jih je opravila, da bi našla zaposlitev, s čimer je kršila določbe o dolžnosti sodelovanja iz 383b. člena ZFPPIPP in obveznosti poročanja iz 401. člena ZFPPIPP. Dolžnica je bila o svojih obveznosti v osebnem stečaju in postopku odpusta obveznosti podrobno seznanjena že na naroku za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti, prav gotovo pa je bila o teh obveznostih in posledicah njihovih kršitev dodatno konkretno poučena na naroku za obravnavo ugovora dne 28. 11. 29018. Da dolžnica svoje obveznosti pozna v svoji pritožbi tudi izrecno priznava. Očitno pa je, da ni izkoristila nove priložnosti, ki ji je bila dana, ko je upraviteljica umaknila (prvi) ugovor zoper odpust obveznosti, saj tudi po tem upraviteljice ni obveščala o svojih aktivnostih.
Višje sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, ki je iz opisanih ravnanj dolžnice zaključilo, da imajo njena ravnanja značilnost nevestnih ali nepoštenih ravnanj, saj dolžnica ne izpolnjuje nobenih obveznosti, ki ji jih nalaga zakon v postopku osebnega stečaja in odpusta obveznosti.
zavarovanje nedenarnih terjatev - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - neprimeren način za dosego namena zavarovanja - namen zavarovanja terjatve - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Stališče, ki dopušča izdajo regulacijske začasne odredbe (identične zahtevku v tožbi) le ob izpolnjeni predpostavki po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, je nezdružljivo z odločbo Ustavnega sodišča, Up-275/97. Stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe le, kadar je takšno začasno varstvo nujno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka težko nadomestljive škode oziroma sile ne bi ostalo brez pomena.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/3, 14/3-1, 50, 121, 121/1, 239, 239/3. ZGD-1 člen 59, 60, 60a, 61, 580, 580/6, 618, 618/2. OZ člen 1034, 1034/3. ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 247/2.
stečajni postopek nad pravno osebo - vročitev sklepa o začetku stečajnega postopka dolžnikovim družbenikom - aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - seznanitev s sklepom - domneva insolventnosti - trajnejša nelikvidnost - dolgoročna plačilna nesposobnost - obstoj terjatve do dolžnika - judikatne terjatve - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - poroštvo - letno poročilo - dokazni standard verjetnosti - izločitev izvedenca - pristranskost izvedenca - nestrinjanje z mnenjem izvedenca - pravna in dejanska vprašanja - pravočasnost predloga za izločitev izvedenca - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - poslovna dokumentacija - nepravilnosti v izvršilnem postopku - časovna oddaljenost dogodkov - pripojitev gospodarskih družb - dokapitalizacija - pogodba o leasingu - pozitiven pogodbeni interes - škoda
Pogodbeni dogovor o načinu obračuna obveznosti dolžnika iz Pogodbe (v primeru odstopa od pogodbe zaradi razlogov na strani leasingojemalca) predstavlja vnaprej dogovorjen izračun pozitivnega pogodbenega interesa upnika (premoženja, ki bi upniku pripadalo, če bi bila pogodba v celoti pravilno izpolnjena). Višje sodišče ugotavlja, da je dolžnik trdil, da končni obračun leasinga še ni bil izveden, zaradi tega pa tudi ni mogel (ne glede na drugačne trditve) dokazati, da (vnaprej dogovorjen) izračun pozitivnega pogodbenega interesa presega obseg škode, ki je zaradi odstopa nastala upniku. Upnik razpolaga s pravnomočnimi in izvršljivimi sodbami (s katerimi je dolžniku naloženo plačilo neplačanih obrokov leasinga), dolžnik pa ni uspel niti verjetno izkazati, da so navedene terjatve prenehale, saj končni obračun še ni bil sestavljen (in izveden).
dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - določitev preživnine za mladoletnega otroka - določitev stikov z otrokom - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - potrebe mladoletnega otroka - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - nepotreben dokaz - način izvajanja stikov - razporeditev preživninskega bremena - dodatki k plači
Mati je bolj odločna, zna postaviti meje in hkrati deklici nudi večjo čustveno toplino. Poleg tega ima novo družino, ki dovolj dobro funkcionira, se lažje vživlja v dekličina občutja, sledi njenim potrebam in jih podpira. Zato je mati primernejša oseba, da se ji zaupa deklico v varstvo in vzgojo.