pravica do dokazovanja - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - tuj državljan - neizvedeni dokazi - zavrnitev dokaznega predloga - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga
Razlog za zavrnitev dokaznega predloga, ki ga je navedlo sodišče prve stopnje, ni ustavno sprejemljiv. Sodišče bi s takšno argumentacijo lahko zavrnilo le izvedbo dokaza v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa dokaza, ki naj izpovedbo prvega toženca ovrže. Tožnica je želela dokazati, da izpovedba toženca, da vsak mesec ni prejel plače, ne drži, to pa bi lahko privedlo do drugačne rešitve spora, zato je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Z zavrnitvijo dokaznega predloga brez upravičenega razloga je sodišče prve stopnje kršilo tudi pravico tožnice do izjave, ki jo varuje 22. člen Ustave RS, ter kršilo načelo 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, da mora imeti vsaka stranka v postopku enako možnost, da predstavi zadevo, in nobena od njiju ne sme uživati kakršnekoli bistvene prednosti pred svojo nasprotnico.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - subjektivna nevarnost
Navedbe tožnika, da se toženec izogiba plačilu odstopljene terjatve, ter da je ponaredil listino, s katero naj bi dokazoval, da je vtoževano terjatev že poplačal odstopniku terjatve (kar se je sicer tekom dokaznega postopka izkazalo za neresnično), ter s strani prvega sodišča ugotovljeno dejstvo, da toženec lažno navaja, da je elektronsko sporočilo, ki ga je predložil toženec z osnutkom posojilne pogodbe, sestavil tožnik (čemur tožnik sploh ni oporekal), so pravno nepomembni za ugotavljanje obstoja subjektivne nevarnosti. Gre namreč za nasprotovanje toženca tožbenemu zahtevku tožnika, kar se bo presojalo v nadaljevanju pravdnega postopka. Postopek v okviru začasne odredbe pa ni namenjen ugotavljanju utemeljenosti oziroma neutemeljenosti tožbenega zahtevka, temveč je omejen le na presojo pogojev iz 270. člena ZIZ. V konkretnem primeru bi moral tožnik zatrjevati in verjetno izkazati relevantna dejstva, ki kažejo na takšna ravnanja toženca, zaradi katerih bo uveljavitev terjatve tožnika onemogočena oziroma precej otežena, česar pa ni zmogel.
SPZ člen 107, 110. ZVEtL-1 člen 17, 17/3. ZNP člen 118.
nepravdni postopek za delitev solastnega premoženja - vzpostavitev etažne lastnine - sporazum o delitvi solastne nepremičnine - dogovor o načinu uporabe solastne stvari - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - nastanek etažne lastnine
Iz obrazložitve predloga ZVEtL-1 izhaja, da je zakonodajalec ocenil, da primerov navidezne solastnine ni mogoče reševati v postopku za delitev solastnine po splošnih določbah SPZ.
Od uveljavitve SPZ pravni temelj nastanka etažne lastnine vključuje vpis v zemljiško knjigo, zato nevpisan prostorski del stavbe po 1. 1. 2003 zunajknjižno (zgolj s sklenitvijo pogodbe oz. dogovora) ni mogel postati samostojen predmet lastninske pravice, v zvezi z njim pa ne nastati stvarnopravna razmerja etažne lastnine.
predlog za izdajo začasne odredbe - ureditev stikov med starši in otrokom - sprememba odločitve o stikih - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - spremenjene okoliščine - stiska otroka - režim izvajanja stikov - obstoječ izvršilni naslov
Začasne odredbe v družinskih pravnih zadevah imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interes obeh staršev in zlasti otrok, zato je treba k njihovem izdajanju pristopiti restriktivno.
Ne gre za primer, ko o stikih še ne bi bilo odločeno in da ima nasprotni udeleženec že več kot leto dni pravnomočen in izvršilen pravni naslov, s katerim so bili stiki določeni. Nasprotni udeleženec torej lahko doseže izvrševanje stikov. Spremembe, ki jih z začasno odredbo predlaga (glede načina oziroma obsega izvajanja stikov), so obsežne in znatne, zato mora sodišče v postopku ugotoviti, če so take spremembe v korist otrok in če je potrebno nujno ukrepanje.
Ni v predlagateljici vzrok, da se otroka stikom upirata. Ker pa otroka ob predaji na stik doživljata hudo stisko in upoštevaje njuno starost, je po oceni sodišča prve stopnje, ki ji pritožbeno sodišče v celoti sledi, zaradi čustvene podpore in vzpodbude treba izvesti stik ob podpori osebe, ki ji otroka zaupata. Sodišče je zato ocenilo kot najprimernejši način izvedbe stika tak, kot je že določen v pravnomočni sodbi.
zavarovanje nedenarnih terjatev - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - neprimeren način za dosego namena zavarovanja - namen zavarovanja terjatve - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Stališče, ki dopušča izdajo regulacijske začasne odredbe (identične zahtevku v tožbi) le ob izpolnjeni predpostavki po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, je nezdružljivo z odločbo Ustavnega sodišča, Up-275/97. Stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe le, kadar je takšno začasno varstvo nujno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka težko nadomestljive škode oziroma sile ne bi ostalo brez pomena.
KZ-1 člen 283, 283/1, 288, 288/1. ZKP člen 277, 277/1-1, 277/1-4, 435, 435/1, 437, 437/1.
kriva ovadba - zavrženje obtožnega predloga - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov
V obtožnem predlogu ni podan zakonski znak kaznivega dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1, in sicer naznanitev kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Nestrinjanje s procesnim vodstvom civilne sodnice ne zadošča za konkretizacijo tega zakonskega znaka.
Status ovaditelja ne more nadomestiti pomanjkljivega opisa kaznivega dejanja niti v kazenski ovadbi niti v obtožnem predlogu.
stiki med starši in otrokom - začasna odredba o stikih - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - začasna ukinitev stikov - nevarnost za nastanek težko nadomestljive škode - uporaba sile - ogroženost otroka
Začasna odredba o začasni ukinitvi stikov je izjemen ukrep, ki je na mestu le v primeru, ko je otrok zaradi preteče uporabe sile ali pretečega nastanka težko nadomestljive škode tako ogrožen, da ni mogoče čakati na konec postopka o glavni stvari in je potrebno takojšnje ukrepanje. Takšnih okoliščin, ki bi terjale takojšnjo (začasno) ukinitev stikov, tožnica ni izkazala. Zatrjevane okoliščine, ki jih izpostavlja pritožba (toženčevo psihofizično stanje, odvisnost, nepredvidljivost), bodo lahko relevantne za odločitev o glavni stvari (glede vprašanja stikov med otrokom in tožencem).
obojestranska krivda - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda imetnika motornega vozila
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta nesrečo zakrivila dva dejavnika, in sicer vožnja po nasprotnem pasu (sekanje ovinka) neznanega vozila ter posledično sunkovita reakcija tožnika, in njegova prehitra in razmeram na cesti ter taki reakciji neprilagojena vožnja. Ocena, da je krivda neznanega vozila 80%, tožnikova pa 20%, je torej pravilna in v okviru navedene sodne prakse v podobnih primerih.
regulacijska začasna odredba - narok v postopku izdaje začasne odredbe - izvrševanje stikov z otrokom - ustrezna trditvena podlaga za presojo ogroženosti koristi otrok
Bistvo regulacijske začasne odredbe v družinskem sporu je v tem, da se z njo začasno uredi izjemen položaj, v katerem so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočno sodbo. Izkazane morajo biti torej okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.
Ni namen naroka za obravnavo predloga ali ugovora v postopku izdaje začasne odredbe, da tožnik navaja oziroma pojasnjuje okoliščine, ki zahtevajo ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda, temveč je na stranki, da že v svojem predlogu za izdajo začasne odredbe glede izpolnitve pogojev za njeno izdajo navede zadostne trditve in zanje predlaga tudi ustrezne dokaze. Odločanje v postopku izdaje začasne odredbe mora biti hitro, zato tudi ni bilo potrebe, da bi prvo sodišče za svojo odločitev moralo pridobiti izvedensko mnenje sodnega izvedenca klinične psihologije.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine - neznatna škoda
Iz trditev tožeče stranke ne izhaja aktivno in konkretno delovanje tožene stranke v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve terjatve. Ravnanje tožene stranke, ki ga zatrjuje tožeča stranka, tudi po oceni višjega sodišča ne predstavlja „dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem“.
Ko se predlagana začasna odredba nanaša na prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin, praviloma o neznatni škodi ni mogoče govoriti, saj gre za poseg v z ustavo zavarovano zasebno lastnino. Da bi kljub temu šlo za neznatno škodo, mora predlagatelj to posebej utemeljiti s konkretnimi okoliščinami zadeve. Tega pa tožeča stranka ni storila, saj je v predlogu za izdajo začasne odredbe navedla le, da tožena stranka s predlagano začasno odredbo ne bo v ničemer omejena pri uporabi zemljišč in ji s tem ne bo povzročena škoda oziroma bo ta le neznatna ter da tožena stranka kot lastnica nepremičnin zaradi prepovedi odsvojitve in obremenitve ne bo omejena pri izvajanju lastninske pravice.
ZFPPIPP člen 126, 126/1, 299, 299/5, 346. ZPP člen 343, 343/1, 343/4.
oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem - nedopustnost pritožbe - izločitveni upnik - pravni interes za pritožbo
Kot izhaja iz pritožnikove prijave, je z njo uveljavljal svojo izločitveno pravico na mesu, ki pa je bilo na podlagi sklepa prvostopenjskega sodišča o nujni prodaji, prodano, ker je šlo za hitro pokvarljivo blago.
Upravitelj utemeljeno opozarja, da bo imel pritožnik v primeru, če bo njegova izločitvena pravica priznana, pravico do kupnine, dosežene s prodajo blaga in ne bo poplačan iz stečajne mase v sorazmerju z ostalimi upniki. Tako se pokaže, da izpodbijani sklep v njegov pravni položaj ne posega, posledično pa s pritožbo zoper ta sklep drugačnega oziroma boljšega položaja zase pritožnik ne more doseči. Zato mu je kot upniku stečajnega dolžnika treba odreči pravni interes za pritožbo.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - stečajni upravitelj - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - merila za določanje nagrad stečajnim upraviteljem - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - obseg opravljenega dela - dodatno delo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - redna poročila upravitelja
Višje sodišče soglaša s pritožnico, da stečajni upravitelj v svojem predlogu za plačilo nagrade za dodatno izvedena dela (p.d. 106) ni podal nobenih navedb, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, kakšen je bil dejanski obseg njegovega (dodatnega) dela v tem obdobju in ki bi upravitelja upravičeval do nagrade v predlagani višini, saj je navedel le, da je v skladu s Pravilnikom o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur. l. RS, št. 91/08, 119/08, 53/09 in 92/14), upravičen do nagrade za izvajanje dodatnih nalog.
Iz upraviteljevega predloga tudi ne izhaja, zakaj je predlagal odmero nadomestila v znesku 473,59 EUR mesečno (kar je, kot je pojasnil upravitelj, za 18% nižje nadomestilo od maksimalno določenega zneska), česa takega pa ni mogoče zaključiti niti iz vsebine rednih poročil. Ne glede na trditve upravitelja v odgovoru na pritožbo, da je o (vsem) opravljenem delu redno poročal sodišču, po oceni višjega sodišča tega v njegovih poročilih ni zaslediti.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/3, 14/3-1, 50, 121, 121/1, 239, 239/3. ZGD-1 člen 59, 60, 60a, 61, 580, 580/6, 618, 618/2. OZ člen 1034, 1034/3. ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 247/2.
stečajni postopek nad pravno osebo - vročitev sklepa o začetku stečajnega postopka dolžnikovim družbenikom - aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - seznanitev s sklepom - domneva insolventnosti - trajnejša nelikvidnost - dolgoročna plačilna nesposobnost - obstoj terjatve do dolžnika - judikatne terjatve - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - poroštvo - letno poročilo - dokazni standard verjetnosti - izločitev izvedenca - pristranskost izvedenca - nestrinjanje z mnenjem izvedenca - pravna in dejanska vprašanja - pravočasnost predloga za izločitev izvedenca - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - poslovna dokumentacija - nepravilnosti v izvršilnem postopku - časovna oddaljenost dogodkov - pripojitev gospodarskih družb - dokapitalizacija - pogodba o leasingu - pozitiven pogodbeni interes - škoda
Pogodbeni dogovor o načinu obračuna obveznosti dolžnika iz Pogodbe (v primeru odstopa od pogodbe zaradi razlogov na strani leasingojemalca) predstavlja vnaprej dogovorjen izračun pozitivnega pogodbenega interesa upnika (premoženja, ki bi upniku pripadalo, če bi bila pogodba v celoti pravilno izpolnjena). Višje sodišče ugotavlja, da je dolžnik trdil, da končni obračun leasinga še ni bil izveden, zaradi tega pa tudi ni mogel (ne glede na drugačne trditve) dokazati, da (vnaprej dogovorjen) izračun pozitivnega pogodbenega interesa presega obseg škode, ki je zaradi odstopa nastala upniku. Upnik razpolaga s pravnomočnimi in izvršljivimi sodbami (s katerimi je dolžniku naloženo plačilo neplačanih obrokov leasinga), dolžnik pa ni uspel niti verjetno izkazati, da so navedene terjatve prenehale, saj končni obračun še ni bil sestavljen (in izveden).
dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - določitev preživnine za mladoletnega otroka - določitev stikov z otrokom - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - potrebe mladoletnega otroka - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - nepotreben dokaz - način izvajanja stikov - razporeditev preživninskega bremena - dodatki k plači
Mati je bolj odločna, zna postaviti meje in hkrati deklici nudi večjo čustveno toplino. Poleg tega ima novo družino, ki dovolj dobro funkcionira, se lažje vživlja v dekličina občutja, sledi njenim potrebam in jih podpira. Zato je mati primernejša oseba, da se ji zaupa deklico v varstvo in vzgojo.
V primerih, ko se je upnik na podlagi drugega odstavka 46. člena ZIZ poplačal še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, bi to pomenilo vnaprejšnjo izključitev možnosti, da bi bil sklep o izvršbi zaradi utemeljenega ugovora pravnomočno v celoti ali delno razveljavljen ali spremenjen, kar bi dolžniku odvzelo možnost za nasprotno izvršbo.
začasna odredba - postopek zavarovanja z začasno odredbo - ustavitev postopka zavarovanja - izdaja začasne odredbe - izvršba - pravnomočnost sodbe - izvršitev sodbe
Čas trajanja začasne odredbe mora biti določen in je glede na določbo 267. člena lahko tudi do konca izvršilnega postopka. Dejstvo, da je vmes sodba postala pravnomočna, še ne pomeni, da lahko tožena stranka zahteva ustavitev začasne odredbe po 278. členu ZIZ.
predlog za prekinitev postopka - zavrnitev predloga - predhodno vprašanje - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - (ne)veljavnost oporoke - neizpolnitev pogoja
V skladu s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če je njegova odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojni organ (prvi odstavek 13. člena ZPP) in če sklene, da ga ne bo samo reševalo. V obravnavani zadevi je bilo o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno s sodbo in je na to odločitev sodišče v obravnavanem primeru vezano.
Prvotoženi je torej kot izvršitelj imel za svoje postopanje podlago v sklepu, izdanem s strani sodišča in je bil dolžan izpolnjevati zakonska pooblastila (49. člen ZIZ). Ni dvoma, da kot izvršitelj ni ravnal samovoljno, da ni postopal brez pravne podlage in da ni deloval arbitrarno, zato mu kot izvrševalcu pravnomočnih sodnih odločb ni mogoče očitati protipravnosti.
OZ člen 179, 182.. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 3/5.
poškodba kolena - dva škodna dogodka - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - skaženost - odškodnina za premoženjsko škodo - potni stroški - kilometrina - upoštevanje odbitne franšize
Sodišče druge stopnje je tako tožniku iz naslova nepremoženjske škode priznalo odškodnino v višini 12.400,00 EUR, kar znaša 11 povprečnih mesečnih plač in po oceni sodišča druge stopnje, glede na dejstvo, da gre za lahko poškodbo, slednje predstavlja primerno zadoščenje oškodovancu.
Sodišče druge stopnje kot primerno povračilo ocenjuje znesek, ki je določen z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uredba) določen kot znesek neobdavčenega nadomestila za prevoz zaposlenega od doma do podjetja, ki znaša 0,18 EUR/km.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026367
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/11. ZKP člen 129.a, 129.a/1, 129.a/5.
delo v splošno korist - izvršitev kazni zapora - rok za opravo dela v splošno korist - zakonski rok - nepodaljšljiv rok
Sodišče prve stopnje je v točki 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da je rok za opravo dela v splošno korist za obsojenko potekel z dnem 6. 1. 2019, v nadaljevanju pa je ob sklicevanju na sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 58911/2011 z dne 16. 3. 2017 utemeljeno zaključilo, da je rok dveh let, v katerem se lahko izvrši kazen zapora z delom v splošno korist (osmi odstavek 86. člena KZ-1), zakonski rok in kot tak nepodaljšljiv, zaradi česar ni mogoče slediti pritožbenim navajanjem o podaljšanju roka oziroma odložitvi izvrševanja dela v splošno korist.