postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - pravna dobrota - ugovor zoper odpust obveznosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - dolžnost sodelovanja - obveznost poročanja - aktivno iskanje zaposlitve - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - ustavitev postopka odpusta obveznosti
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnica ne sodeluje z upraviteljico in ji ne poroča o dejanjih, ki jih je opravila, da bi našla zaposlitev, s čimer je kršila določbe o dolžnosti sodelovanja iz 383b. člena ZFPPIPP in obveznosti poročanja iz 401. člena ZFPPIPP. Dolžnica je bila o svojih obveznosti v osebnem stečaju in postopku odpusta obveznosti podrobno seznanjena že na naroku za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti, prav gotovo pa je bila o teh obveznostih in posledicah njihovih kršitev dodatno konkretno poučena na naroku za obravnavo ugovora dne 28. 11. 29018. Da dolžnica svoje obveznosti pozna v svoji pritožbi tudi izrecno priznava. Očitno pa je, da ni izkoristila nove priložnosti, ki ji je bila dana, ko je upraviteljica umaknila (prvi) ugovor zoper odpust obveznosti, saj tudi po tem upraviteljice ni obveščala o svojih aktivnostih.
Višje sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, ki je iz opisanih ravnanj dolžnice zaključilo, da imajo njena ravnanja značilnost nevestnih ali nepoštenih ravnanj, saj dolžnica ne izpolnjuje nobenih obveznosti, ki ji jih nalaga zakon v postopku osebnega stečaja in odpusta obveznosti.
predlog za prekinitev postopka - zavrnitev predloga - predhodno vprašanje - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - (ne)veljavnost oporoke - neizpolnitev pogoja
V skladu s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če je njegova odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojni organ (prvi odstavek 13. člena ZPP) in če sklene, da ga ne bo samo reševalo. V obravnavani zadevi je bilo o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno s sodbo in je na to odločitev sodišče v obravnavanem primeru vezano.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - stečajni upravitelj - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - merila za določanje nagrad stečajnim upraviteljem - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - obseg opravljenega dela - dodatno delo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - redna poročila upravitelja
Višje sodišče soglaša s pritožnico, da stečajni upravitelj v svojem predlogu za plačilo nagrade za dodatno izvedena dela (p.d. 106) ni podal nobenih navedb, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, kakšen je bil dejanski obseg njegovega (dodatnega) dela v tem obdobju in ki bi upravitelja upravičeval do nagrade v predlagani višini, saj je navedel le, da je v skladu s Pravilnikom o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur. l. RS, št. 91/08, 119/08, 53/09 in 92/14), upravičen do nagrade za izvajanje dodatnih nalog.
Iz upraviteljevega predloga tudi ne izhaja, zakaj je predlagal odmero nadomestila v znesku 473,59 EUR mesečno (kar je, kot je pojasnil upravitelj, za 18% nižje nadomestilo od maksimalno določenega zneska), česa takega pa ni mogoče zaključiti niti iz vsebine rednih poročil. Ne glede na trditve upravitelja v odgovoru na pritožbo, da je o (vsem) opravljenem delu redno poročal sodišču, po oceni višjega sodišča tega v njegovih poročilih ni zaslediti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00026097
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 376, 376/1, 376/1-1, 376/1-2, 396, 396/1, 396/2, 399. ZFPPIPP-G člen 21, 34, 34/3. ZPP člen 13, 205, 205/1, 205/1-6. ZUstS člen 58. URS člen 14, 22.
postopek osebnega stečaja - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - ustavitev postopka odpusta obveznosti - ustavna pritožba - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - odločba Ustavnega sodišča - nadaljevanje postopka - predhodno vprašanje - skladnost zakona z ustavo - zatrjevanje kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin
Že z odločbama Ustavnega sodišča Up-38/17 z dne 21. 3. 2017 in Up-38/17 z dne 11. 7. 2019 je bilo rešeno vprašanje prekinitve pritožbenega postopka in njegovega nadaljevanja ter vprašanje skladnosti določbe tretjega odstavka 34. člena novele ZFPPIPP-G v zvezi s to novelo spremenjenim 399. členom ZFPPIPP z Ustavo ter posledično vprašanje z ustavno pritožbo uveljavljane kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vse to pa so bili v pritožbi zoper sedaj izpodbijani sklep izrecno kot ključni izpostavljeni pritožbeni razlogi. Nanje pa je kot o predhodnem vprašanju za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa odgovorilo že Ustavno sodišče, zato je pritožba z zgoraj navedenima odločbama izzvenela.
V primerih, ko se je upnik na podlagi drugega odstavka 46. člena ZIZ poplačal še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, bi to pomenilo vnaprejšnjo izključitev možnosti, da bi bil sklep o izvršbi zaradi utemeljenega ugovora pravnomočno v celoti ali delno razveljavljen ali spremenjen, kar bi dolžniku odvzelo možnost za nasprotno izvršbo.
SPZ člen 107, 110. ZVEtL-1 člen 17, 17/3. ZNP člen 118.
nepravdni postopek za delitev solastnega premoženja - vzpostavitev etažne lastnine - sporazum o delitvi solastne nepremičnine - dogovor o načinu uporabe solastne stvari - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - nastanek etažne lastnine
Iz obrazložitve predloga ZVEtL-1 izhaja, da je zakonodajalec ocenil, da primerov navidezne solastnine ni mogoče reševati v postopku za delitev solastnine po splošnih določbah SPZ.
Od uveljavitve SPZ pravni temelj nastanka etažne lastnine vključuje vpis v zemljiško knjigo, zato nevpisan prostorski del stavbe po 1. 1. 2003 zunajknjižno (zgolj s sklenitvijo pogodbe oz. dogovora) ni mogel postati samostojen predmet lastninske pravice, v zvezi z njim pa ne nastati stvarnopravna razmerja etažne lastnine.
predlog za začasno odredbo - sprememba odločbe o dodelitvi otroka - stiki z mladoletnim otrokom - izvršitev odločbe o stikih z otrokom - izrek denarne kazni - otrokova korist
Stališče prvega sodišča, da je bila toženki zagotovljena pravica do izjave že z vložitvijo ugovorov zoper začasni odredbi in z njenim zaslišanjem na naroku 20. 7. 2018, je zmotno. V ugovornem postopku bi moralo prvo sodišče vročiti toženki tudi tožnikov predlog za začasno odredbo (začetni procesni akt), saj bi šele s tem bilo omogočeno toženki, da se seznani z vsemi tožnikovimi navedbami v predlogu za izdajo začasne odredbe ter da se o njih lahko tudi izjavi. Ta kršitev postopka je bila v novem postopku sanirana.
Začasna odredba je bila nujna zaradi preprečitve odtujevanja otroka od tožnika.
Iz podatkov spisa izhaja, da so posamezni stiki odpadli zaradi otrokove bolezni ter da so bili kasneje nadomeščeni. Zato ni bilo podlage za izrek denarne kazni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00025553
ZST-1 člen 34, 34/1, 34a, 34a/4, 34a/7. ZPP člen 328, 328/1.
sklep o soglasju upravitelju za sklenitev pogodbe - pritožba zoper sklep - sodna taksa za pritožbo - rok za plačilo sodne takse - napaka na plačilnem nalogu
Pritožnik s pritožbenim očitkom, da sodišče popravnega sklepa ni izdalo, ne more uspeti. Plačilni nalog namreč lahko sodišče skladno s smiselno uporabo prvega odstavka 328. člena ZPP popravi kadarkoli, saj se glede na očitano pisno pomoto ne posega v samo vsebino izreka plačilnega naloga.
Kadar je zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog vložena pritožba, pa ji sodišče ne ugodi, začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je bilo odločeno o pravnem sredstvu, na kar mora sodišče stranko opozoriti. Skladno s sedmim odstavkom v zvezi s četrtim odstavkom 34a. člena ZST-1 bi torej v obravnavanem primeru začel teči rok za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o soglasju za oddajo nepremičnin v najem šele naslednji dan po prejemu tega sklepa, s katerim je bilo (pravnomočno) odločeno o ugovoru pritožnika zoper plačilni nalog. Vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodno takso za pritožbo proti sklepu o izdaji soglasja za oddajo premoženja stečajnega dolžnika v najem dne 18. 7. 2019 plačal za taksnega zavezanca upnik A. d. o. o., zato opozorilo o začetku teka roka za plačilo sodne takse v tem sklepu ni več potrebno.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - plačilo prispevkov za socialno varnost - zloraba pravice do odpusta obveznosti - neresnični oziroma nepravilni podatki - izpodbojna zakonska domneva - obračun prispevkov - prednostne terjatve - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti
Zakon je v četrtem odstavku 399. člena opredelil najbolj tipične položaje zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Eden od teh je primer, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali po njegovi uvedbi dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000,00 EUR. Gre za primer zakonske domneve zlorabe odpusta obveznosti, ki je izpodbojna.
Dolžnik navaja, da je bil registriran kot samostojni podjetnik v obdobju 2012 do 2014. Upnica mu v odgovoru proti odpustu obveznosti očita neobračun (in neplačilo) prispevkov za socialno varnost za obdobje od oktobra 2013 do vključno novembra 2014, ne pa tudi za obdobje od začetka poslovanja v letu 2012 do septembra 2013. Iz tega je mogoče sklepati, da je dolžnik vedel za obveznost mesečnega obračunavanja in plačevanja prispevkov in je to obveznost do vključno septembra 2013 tudi izpolnjeval.
V obravnavanem primeru je bil postopek osebnega stečaja nad dolžnikom A. A. začet 22. 2. 2016, kar pomeni, da bi odpust obveznosti pri njem ne učinkoval za terjatve na plačilo prispevkov, ki so nastale od 22. 2. 2015 do 22. 2. 2016, za vse starejše terjatve za plačilo prispevkov pa bi odpust obveznosti učinkoval, torej tudi za prispevke, ki jih dolžnik ni obračunaval in plačeval od oktobra 2013 do novembra 2014. Upoštevaje navedeno in dolžnikovo pojasnilo v predlogu za začetek stečajnega postopka, vloženem šele 17. 2. 2016, da so dolžniku dolgovi, zaradi katerih je postal insolventen, nastali zaradi opravljanja samostojne dejavnosti, ki jo je imel po navedbah na naroku registrirano v obdobju 2012 do 2014, ni mogoč zaključek, da je z nepojasnjenim čakanjem na vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja več kot eno leto od prenehanja opravljanja dejavnosti dolžnik ravnal pošteno.
stiki med starši in otrokom - začasna odredba o stikih - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - začasna ukinitev stikov - nevarnost za nastanek težko nadomestljive škode - uporaba sile - ogroženost otroka
Začasna odredba o začasni ukinitvi stikov je izjemen ukrep, ki je na mestu le v primeru, ko je otrok zaradi preteče uporabe sile ali pretečega nastanka težko nadomestljive škode tako ogrožen, da ni mogoče čakati na konec postopka o glavni stvari in je potrebno takojšnje ukrepanje. Takšnih okoliščin, ki bi terjale takojšnjo (začasno) ukinitev stikov, tožnica ni izkazala. Zatrjevane okoliščine, ki jih izpostavlja pritožba (toženčevo psihofizično stanje, odvisnost, nepredvidljivost), bodo lahko relevantne za odločitev o glavni stvari (glede vprašanja stikov med otrokom in tožencem).
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/3, 14/3-1, 50, 121, 121/1, 239, 239/3. ZGD-1 člen 59, 60, 60a, 61, 580, 580/6, 618, 618/2. OZ člen 1034, 1034/3. ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 247/2.
stečajni postopek nad pravno osebo - vročitev sklepa o začetku stečajnega postopka dolžnikovim družbenikom - aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - seznanitev s sklepom - domneva insolventnosti - trajnejša nelikvidnost - dolgoročna plačilna nesposobnost - obstoj terjatve do dolžnika - judikatne terjatve - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - poroštvo - letno poročilo - dokazni standard verjetnosti - izločitev izvedenca - pristranskost izvedenca - nestrinjanje z mnenjem izvedenca - pravna in dejanska vprašanja - pravočasnost predloga za izločitev izvedenca - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - poslovna dokumentacija - nepravilnosti v izvršilnem postopku - časovna oddaljenost dogodkov - pripojitev gospodarskih družb - dokapitalizacija - pogodba o leasingu - pozitiven pogodbeni interes - škoda
Pogodbeni dogovor o načinu obračuna obveznosti dolžnika iz Pogodbe (v primeru odstopa od pogodbe zaradi razlogov na strani leasingojemalca) predstavlja vnaprej dogovorjen izračun pozitivnega pogodbenega interesa upnika (premoženja, ki bi upniku pripadalo, če bi bila pogodba v celoti pravilno izpolnjena). Višje sodišče ugotavlja, da je dolžnik trdil, da končni obračun leasinga še ni bil izveden, zaradi tega pa tudi ni mogel (ne glede na drugačne trditve) dokazati, da (vnaprej dogovorjen) izračun pozitivnega pogodbenega interesa presega obseg škode, ki je zaradi odstopa nastala upniku. Upnik razpolaga s pravnomočnimi in izvršljivimi sodbami (s katerimi je dolžniku naloženo plačilo neplačanih obrokov leasinga), dolžnik pa ni uspel niti verjetno izkazati, da so navedene terjatve prenehale, saj končni obračun še ni bil sestavljen (in izveden).
dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - določitev preživnine za mladoletnega otroka - določitev stikov z otrokom - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - potrebe mladoletnega otroka - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - nepotreben dokaz - način izvajanja stikov - razporeditev preživninskega bremena - dodatki k plači
Mati je bolj odločna, zna postaviti meje in hkrati deklici nudi večjo čustveno toplino. Poleg tega ima novo družino, ki dovolj dobro funkcionira, se lažje vživlja v dekličina občutja, sledi njenim potrebam in jih podpira. Zato je mati primernejša oseba, da se ji zaupa deklico v varstvo in vzgojo.
predlog za izdajo začasne odredbe - ureditev stikov med starši in otrokom - sprememba odločitve o stikih - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - spremenjene okoliščine - stiska otroka - režim izvajanja stikov - obstoječ izvršilni naslov
Začasne odredbe v družinskih pravnih zadevah imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interes obeh staršev in zlasti otrok, zato je treba k njihovem izdajanju pristopiti restriktivno.
Ne gre za primer, ko o stikih še ne bi bilo odločeno in da ima nasprotni udeleženec že več kot leto dni pravnomočen in izvršilen pravni naslov, s katerim so bili stiki določeni. Nasprotni udeleženec torej lahko doseže izvrševanje stikov. Spremembe, ki jih z začasno odredbo predlaga (glede načina oziroma obsega izvajanja stikov), so obsežne in znatne, zato mora sodišče v postopku ugotoviti, če so take spremembe v korist otrok in če je potrebno nujno ukrepanje.
Ni v predlagateljici vzrok, da se otroka stikom upirata. Ker pa otroka ob predaji na stik doživljata hudo stisko in upoštevaje njuno starost, je po oceni sodišča prve stopnje, ki ji pritožbeno sodišče v celoti sledi, zaradi čustvene podpore in vzpodbude treba izvesti stik ob podpori osebe, ki ji otroka zaupata. Sodišče je zato ocenilo kot najprimernejši način izvedbe stika tak, kot je že določen v pravnomočni sodbi.
pravica do dokazovanja - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - tuj državljan - neizvedeni dokazi - zavrnitev dokaznega predloga - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga
Razlog za zavrnitev dokaznega predloga, ki ga je navedlo sodišče prve stopnje, ni ustavno sprejemljiv. Sodišče bi s takšno argumentacijo lahko zavrnilo le izvedbo dokaza v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa dokaza, ki naj izpovedbo prvega toženca ovrže. Tožnica je želela dokazati, da izpovedba toženca, da vsak mesec ni prejel plače, ne drži, to pa bi lahko privedlo do drugačne rešitve spora, zato je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Z zavrnitvijo dokaznega predloga brez upravičenega razloga je sodišče prve stopnje kršilo tudi pravico tožnice do izjave, ki jo varuje 22. člen Ustave RS, ter kršilo načelo 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, da mora imeti vsaka stranka v postopku enako možnost, da predstavi zadevo, in nobena od njiju ne sme uživati kakršnekoli bistvene prednosti pred svojo nasprotnico.
KZ-1 člen 283, 283/1, 288, 288/1. ZKP člen 277, 277/1-1, 277/1-4, 435, 435/1, 437, 437/1.
kriva ovadba - zavrženje obtožnega predloga - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov
V obtožnem predlogu ni podan zakonski znak kaznivega dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1, in sicer naznanitev kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Nestrinjanje s procesnim vodstvom civilne sodnice ne zadošča za konkretizacijo tega zakonskega znaka.
Status ovaditelja ne more nadomestiti pomanjkljivega opisa kaznivega dejanja niti v kazenski ovadbi niti v obtožnem predlogu.
ZFPPIPP člen 126, 126/1, 299, 299/5, 346. ZPP člen 343, 343/1, 343/4.
oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem - nedopustnost pritožbe - izločitveni upnik - pravni interes za pritožbo
Kot izhaja iz pritožnikove prijave, je z njo uveljavljal svojo izločitveno pravico na mesu, ki pa je bilo na podlagi sklepa prvostopenjskega sodišča o nujni prodaji, prodano, ker je šlo za hitro pokvarljivo blago.
Upravitelj utemeljeno opozarja, da bo imel pritožnik v primeru, če bo njegova izločitvena pravica priznana, pravico do kupnine, dosežene s prodajo blaga in ne bo poplačan iz stečajne mase v sorazmerju z ostalimi upniki. Tako se pokaže, da izpodbijani sklep v njegov pravni položaj ne posega, posledično pa s pritožbo zoper ta sklep drugačnega oziroma boljšega položaja zase pritožnik ne more doseči. Zato mu je kot upniku stečajnega dolžnika treba odreči pravni interes za pritožbo.
začasna odredba - postopek zavarovanja z začasno odredbo - ustavitev postopka zavarovanja - izdaja začasne odredbe - izvršba - pravnomočnost sodbe - izvršitev sodbe
Čas trajanja začasne odredbe mora biti določen in je glede na določbo 267. člena lahko tudi do konca izvršilnega postopka. Dejstvo, da je vmes sodba postala pravnomočna, še ne pomeni, da lahko tožena stranka zahteva ustavitev začasne odredbe po 278. členu ZIZ.
Prvotoženi je torej kot izvršitelj imel za svoje postopanje podlago v sklepu, izdanem s strani sodišča in je bil dolžan izpolnjevati zakonska pooblastila (49. člen ZIZ). Ni dvoma, da kot izvršitelj ni ravnal samovoljno, da ni postopal brez pravne podlage in da ni deloval arbitrarno, zato mu kot izvrševalcu pravnomočnih sodnih odločb ni mogoče očitati protipravnosti.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026367
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/11. ZKP člen 129.a, 129.a/1, 129.a/5.
delo v splošno korist - izvršitev kazni zapora - rok za opravo dela v splošno korist - zakonski rok - nepodaljšljiv rok
Sodišče prve stopnje je v točki 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da je rok za opravo dela v splošno korist za obsojenko potekel z dnem 6. 1. 2019, v nadaljevanju pa je ob sklicevanju na sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 58911/2011 z dne 16. 3. 2017 utemeljeno zaključilo, da je rok dveh let, v katerem se lahko izvrši kazen zapora z delom v splošno korist (osmi odstavek 86. člena KZ-1), zakonski rok in kot tak nepodaljšljiv, zaradi česar ni mogoče slediti pritožbenim navajanjem o podaljšanju roka oziroma odložitvi izvrševanja dela v splošno korist.
SPZ člen 66, 66/3. OZ člen 507, 508, 508/2, 508/3, 512, 513, 513/3. ZPP člen 8.
zakonita predkupna pravica - prodaja solastninskega deleža - ponudba za sklenitev pogodbe - odložni pogoj - poznavanje prava
Sodišče prve stopnje je upoštevalo določbo tretjega odstavka 66. člena SPZ, ter 507., 508. člena in tretjega odstavka 513. člena OZ in ugotovilo, da je prva toženka tožnico, kot predkupno upravičenko, pravilno obvestila o nameravani prodaji deleža na nepremičnini drugi toženki ter je v celoti izpolnila svojo zakonsko dolžnost do tožnice; da je tožnica sprejela ponudbo za sklenitev prodajne pogodbe s prvo toženko, v nadaljevanju pa ni realizirala svojega predkupnega upravičenja, saj hkrati s sprejemom ponudbe ni plačala kupnine, niti ni izkoristila danega roka za plačilo kupnine (35 dni) z zagotovitvijo zadostnega zavarovanja, zaradi česar je oba tožbena zahtevka kot neutemeljena zavrnilo.