V 154. členu ZPP se nahaja temeljno pravilo o tem, ali mora nositi stroške postopka nasprotne stranke. Temeljno pravilo je: če stranka v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu stranskemu intervenientu povrniti njune stroške postopka. Če uspeh stranke ni popoln, mora povrniti le sorazmerni del stroškov (prvi in drugi odstavek 154. člena ZPP). To temeljno pravilo velja tudi, če v pravdi ne uspe stranka, ki se ji je pridružil stranski intervenient. V postopku neuspešna stranka mora povrniti stroške nasprotni stranki in njenemu morebitnemu stranskemu intervenientu. Nosi jih le stranka. Da bi moral stroške nasprotne stranke nositi tudi stranski intervenient, namreč prvi odstavek 154. člena ZPP ne določa.
Ne gre za zakonsko praznino, saj je razlog za takšno razdelitev pri nošenju stroškov prav poseben procesni položaj, v katerem je stranski intervenient. On je namreč strankin pomočnik, ne pa stranka postopka. Za stranskega intervenienta tudi ne velja 161. člen ZPP, saj ni sospornik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00026935
ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-f, 119, 119/1, 119/1-a. ZPP člen 71, 72, 72/1, 72/2, 337, 337/1, 394, 394-10, 395, 395/2.
predlog za obnovo postopka - zavrnitev predloga za obnovo postopka - novi dokazi - pristranskost sodnika - izločitev sodnika
Sodna praksa je jasna in ustaljena glede vprašanja, kateri dokaz je dopusten nov dokaz. To je le tisti dokaz, ki je obstajal v prejšnjem postopku. Tožeča stranka ni predložila dopustnih novih dokazov. Poleg tega je predložila dokaz, ki ga je predložila že v teku prejšnjega postopka. Zato njena pritožba ni utemeljena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo - pridobitno delo - stečajni upravitelj
Tožnik se zavzema za to, da bi za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga moral delodajalec dokazati obstoj vseh očitkov oziroma razlogov za odpoved, ki so v odpovedi navedeni. Tako stališče je materialnopravno zmotno, iz ustaljene sodne prakse namreč izhaja, da je redna odpoved iz krivdnih razlogov zakonita, če je utemeljen vsaj en očitek iz nje.
Tožnik je že samo s tem, ko je digitalno podpisal vloge, za katerih vložitev na sodišče jih je po ZFPPIPP treba podpisati z digitalnim podpisom, opravljal delo (stečajnega) upravitelja, kar je pridobitno delo.
ZFPPIPP člen 350, 350/1, 350/2, 350/3, 373, 373/2. ZGD-1 člen 100, 100/1. ZDDV-1 člen 39, 39/4.
družba z neomejeno odgovornostjo - osebna odgovornost družbenika - stečaj osebne družbe - posebna pravila o stečajni masi - sklep o preizkusu terjatev - uveljavitev zahtevkov do osebno odgovornih družbenikov stečajnega dolžnika - pravnomočnost - popravek DDV - popravek (zmanjšanje) zneska DDV
ZFPPIPP ne predpisuje, da je treba najprej unovčiti vse premoženje stečajnega dolžnika, zahtevek do osebno odgovornega družbenika pa uveljavljati le v znesku, ki je enak vsoti tistega dela terjatev upnikov, ki jih ni mogoče plačati iz premoženja stečajnega dolžnika. Po izrecni določbi 350. člena ZFPPIPP v stečajno maso poleg premoženja osebne družbe spada tudi premoženje, doseženo z uveljavitvijo zahtevkov do osebno odgovornega družbenika na podlagi njegove odgovornosti za obveznosti te pravne osebe.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - pravna oseba kot obdolženec - pravna oseba v stečaju - smotrnost uvedbe postopka - oportunitetno načelo
Diskrecijska pravica, ki je izražena v oportunitetnem načelu (načelo smotrnosti kazenskega pregona), ki je med drugim uzakonjena v 28. členu ZOPOKD, je le v domeni državnega tožilca.
postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek v sporu majhne vrednosti - dopolnitev tožbe - sklepčnost tožbe - dokazno breme
Pritožnik nima prav, da bi tožnik ob dopolnitvi tožbe moral predložiti verodostojno listino z oznako, kot jo je navedel v predlogu za izvršbo. Zadošča namreč, da postavljene trditve utemelji z drugimi dokazi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalidnost - III. kategorija invalidnosti - ničnost - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - drugo ustrezno delovno mesto
Za presojo zakonitosti ponujene pogodbe o zaposlitvi ni odločilno, kakšno stopnjo izobrazbe ima tožnik, temveč se v skladu s petim odstavkom 91. člena ZDR-1 šteje, da je ustrezna zaposlitev tista zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00026576
OZ-UPB1 člen 133, 133/1, 133/2, 133/3, 133/4. SPZ člen 75, 99. ZIZ-UPB4 člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 273, 273/1. ZPP-UPB3 člen 13.
družbeno upravičeni ukrepi za zmanjšanje škode - prepovedane imisije - izdaja regulacijske začasne odredbe - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - splošno koristna dejavnost - načelo prirejenosti upravnih in sodnih odločb - zavarovanje z začasno odredbo
Tudi v primeru opravljanja splošno koristne dejavnosti je mogoče zahtevati izvedbo upravičenih ukrepov za preprečitev nastanka škode oziroma njeno zmanjšanje (četrti odstavek 133. člena OZ), vendar mora pri tem upnik najprej zatrjevati in izkazati grozečo škodo, ki presega običajne meje, nato pa zahtevati le tiste ukrepe, ki so glede na splošno potrebnost in koristnost dejavnosti dolžnika in s tem povezanim javnim interesom upravičeni. Po stališču teorije in sodne prakse gre le za posamezne ukrepe kot obliko povračila škode z vzpostavitvijo prejšnjega stanja. S predlagano prepovedjo spornih del bi bilo dolžniku pravzaprav prepovedno izvajati izkop gradbene jame, s tem pa bi bila ustavljena celotna gradnja objekta. Zato ta prepoved po svoji naravi ne predstavlja upravičenega ukrepa, ki bi mu bilo mogoče nuditi pravno varstvo v skladu s četrtim odstavkom 133. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00026255
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 49, 49/4, 121, 121/1, 244, 244/1, 244/2, 381, 381/2, 381/2-2, 383, 383/1, 386. ZMZPP člen 89. ZPP člen 83, 83/1, 137, 137/1, 179. Sodni red člen 159, 159/2.
postopek osebnega stečaja - slovenska jurisdikcija - odsvojitev pred začetkom postopka osebnega stečaja - glavni insolvenčni postopek - sklep o začetku stečajnega postopka - razveljavitev sklepa o začetku stečajnega postopka - vrnitev v novo odločanje - ponovno odločanje o isti stvari - pravne posledice začetka stečajnega postopka - objava oklica o začetku stečajnega postopka - začasni zastopnik - začetek stečajnega postopka - standard obrazloženosti odločbe - trajnejša nelikvidnost - solidarno poroštvo - dvom v nepristranskost višjega sodišča
Zakon določa, da se pravdni postopek začne z vložitvijo tožbe (179. člen ZPP), glavni stečajni postopek pa s sklepom o začetku stečajnega postopka (četrti odstavek 49. člena ZFPPIPP). Noben zakon pa ne določa, da se postopek začne šele z razveljavitvenim sklepom odločbe, izdane na podlagi tožbe ali pa z razveljavitvijo sklepa o začetku stečajnega postopka in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Novo sojenje ne pomeni začetka postopka, pač pa ponovno odločanje o isti stvari. Zato odgovor na vprašanje, ali je še vedno podana slovenska jurisdikcija, dajeta določili 2. točke drugega odstavka 381. člena ZFPPIPP in 89. člena ZMZPP.
Sodišče se lahko odloči za sodno razvezo, tudi če delavec zahteva reintegracijo. Na podlagi prvega odstavka 118. člena ZDR-1 odločitev o tem temelji na okoliščinah in interesih obeh pogodbenih strank. Sodišče odloči o prenehanju delovnega razmerja kljub nezakoniti odpovedi, če obstojijo okoliščine, zaradi katerih delodajalec delavca ne more sprejeti nazaj na delo. Zmožnost delodajalca za sprejem delavca nazaj na delo pa se lahko kaže v objektivni nezmožnosti delavcu zagotoviti ustrezno delo kot v subjektivno porušenem medsebojnem odnosu.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji
Za ugoditev pravici do zdravljenja v tujini po 44.a členu ZZVZZ je torej treba najprej izčrpati vse možnosti zdravljenja v Sloveniji, šele nato se zavarovanca napoti na zdravljenje v tujino. Tudi povračilo stroškov zdravljenja v tujini je pogojeno z izčrpanjem pogojev s predhodno odobritvijo zdravljenja v tujini. V obeh primerih morata biti izpolnjena oba kumulativno predpisana pogoja iz 1. odstavka 44.a člena ZZVZZ. Torej poleg pričakovanih rezultatov zdravljenja tudi izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji. Revizijsko sodišče je sicer sprejelo načelno stališče, da se v primeru, če je za zdravljenje določenega bolezenskega stanja več medicinsko priznanih in v načelu enakovrednih metod, šteje, da so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljena, če ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od priznanih metod. Po sodni praksi gre za pravni standard, torej nedoločen pravni pojem, katerega vsebine ni mogoče določiti na abstraktno regulativni ravni, ampak le v konkretnih življenjskih primerih. V vsakem konkretnem primeru je torej pri zapolnitvi izčrpanih možnosti zdravljenja potrebno upoštevati vse relevantne okoliščine. Za takšne relevantne okoliščine gre tudi, če se določene zdravstvene storitve v domovini sicer izvajajo, vendar pa zaradi pomanjkanja kapacitet niso na voljo za vse, ki jih potrebujejo. V tem primeru je potrebno šteti, da so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane.
Tožena stranka je s tem, ko je s ponudbo pogodbe o zaposlitvi odpravila nepravilnosti pri določitvi tožnikove plače, upoštevala tudi določbo tretjega odstavka 3. člena ZSPJS, po kateri se javnemu uslužbencu v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami.
Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 8, 10, 10/1.. ZDR-1 člen 130.
povračilo stroškov prevoza - službena pot
Dejstvo, da dogovor o uporabi lastnega avtomobila v službene namene kljub prizadevanju tožnice ni bil sklenjen, ne more biti v škodo tožnici, saj je dejansko uporabljala lastno vozilo za opravljanje dela iz pogodbe o zaposlitvi. Prav tako ni pomembno dejstvo, da tožnica potnih nalogov od tožene stranke ni prejemala.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - samostojni podjetnik - datum sodne razveze
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da se je tožnik zaposlil kot samostojni podjetnik (s. p.) takoj po izdaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je tožnik še vedno zavarovan na zavarovalni podlagi 05 (samostojni podjetniki posamezniki, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravljajo pridobitno ali gospodarsko dejavnost). Vrhovno sodišče RS je v zadevi VIII Ips 33/2014 odločilo, da pomeni tudi aktiviranje statusa s. p. na strani tožnika takoj po spornem prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki na podlagi sicer nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in njegova prijava v socialna zavarovanja na tej podlagi pomembno okoliščino za določitev datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodne razveze, ne glede na razloge sodišča o možnostih spremembe zavarovalnih podlag za nazaj. ZDR-1 v 118. členu sicer res določa, da lahko sodišče ugotovi prenehanje pogodbe o zaposlitvi vse do dneva odločitve sodišča prve stopnje, kar pa je le skrajni datum. Tako primeri iz sodne prakse kažejo, da se datum razveze pogodbe o zaposlitvi lahko določi pred datumom izdaje prvostopne sodbe, če pride pred njeno izdajo do spremembe delavčevega statusa, kot je npr. zaposlitve pri drugem delodajalcu, samozaposlitve (tožnik), upokojitve ali podobno.
pogodba o finančnem leasingu - obveznost plačila obrokov leasinga
Pravdni stranki sta dogovorili način poračunavanja obveznosti v primeru preplačil (točka 7.4. Splošnih pogojev, ki so sestavni del Pogodbe o leasingu). Preplačila je treba poračunati pri naslednjih obrokih. Ker se obdobje plačevanja leasing pogodbe še ni izteklo (izteče se šele leta 2021) in ker tožeča stranka niti ni trdila, da je že preplačala celotno dogovorjeno obveznost (oziroma je zahtevek oblikovala le tako, da je ugotovila višino preplačil, ne pa tudi preostale obveznosti), z zahtevkom, takim, kot ga je postavila, ne more uspeti. V nadaljevanju pogodbenega razmerja bosta pogodbeni stranki morali opraviti ustrezen obračun in ugotoviti višino preostale obveznosti skladno z določbo točke 7.4. Splošnih pogojev. Šele v primeru, da bi se izkazalo, da je tožeča stranka plačala več, kot je bila po pogodbi dolžna, bi lahko imela zahtevek na vračilo preplačanega.
diskriminatorna obravnava - šikaniranje na delovnem mestu - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da so predmet sodne presoje (zgolj) kršitve, ki jih je tožnik navajal že v predsodnem postopku in o katerih je tožena stranka odločila v izpodbijanih sklepih. V tem delu je sodišče prve stopnje razčistilo dejansko stanje glede vseh očitkov, v preostalem pa je tožnik navajal, da je bil diskriminiran, trpinčen in izoliran, pri čemer so bile te navedbe povsem splošne, zato se o njih ni bilo treba izreči niti toženi stranki v predsodnem postopku niti sodišču prve stopnje, ko je presojalo zakonitost izpodbijanih sklepov.
Sodišče prve stopnje mora pri presoji utemeljenosti predloga za nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom v skladu s petim odstavkom 86. člena KZ-1 presoditi nevarnost obsojenca, možnost ponovitve dejanja ter osebne, družinske in poklicne razmere obsojenca. Poleg navedenega mora sodišče upoštevati tudi težo storjenega kaznivega dejanja ter podan predlog za alternativno prestajanje zaporne kazni obravnavati z vidika generalno in specialno preventivne funkcije kazni, ki se uresničuje z njeno izvršitvijo.
kazenska sankcija - načelo sorazmernosti - načelo enakosti - namen kaznovanja - višina izrečene kazni - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države
45. a člen KZ-1, med drugim, določa, da s kaznovanjem po določbah tega zakonika država varuje temeljne vrednote in načela pravnega reda in vzpostavlja zavedanje storilca kaznivega dejanja in drugih o nedopustnosti izvršitve kaznivih dejanj. Kot je pojasnilo Višje sodišče v Kopru že v zadevi opr. št. III Kp 38722/2018 z dne 7.2.2019 (in v zadevi opr. št. III Kp 31805/2019 z dne 14.8.2019), kaznovalna politika ni vedno enaka, ampak je med drugim odvisna tudi od različnih družbenih pojavov, zaradi katerih postanejo določena kazniva dejanja bolj nevarna kot so prvotno bila. Kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje v času, ko je bila izrečena sodba II Kp 18601/2014 niso bila pogosta, medtem ko so v sedanjem času številne nezakonite migracije postale pereč družbeni pojav in z njimi podana resna grožnja za javni red ali javno varnost (kar vpliva na kaznovalno politiko) ter lahko povzroči hude posledice za družbo.
Čeprav obveznost tožene stranke, da tožniku med misijo v tujini zagotovi 24-urni počitek, izhaja iz internega Pravilnika tožene stranke, in ne neposredno iz pogodbe o zaposlitvi, gre za obveznost, ki je po svoji naravi pogodbena. Bistvo pogodbene odškodninske odgovornosti je, da lahko pogodbi zvesta stranka od kršitelja pogodbe zahteva povrnitev vrednosti izjalovljenega pričakovanja. Na podlagi 2. člena ZSSloV se uporabi 140. člen ZJU, ki smiselno enako kot 179. člen ZDR-1 določa, da mora delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava delavcu povrniti škodo, ki mu je povzročena pri delu ali v zvezi z delom, kar obsega tudi škodo, ki jo je delodajalec povzročil delavcu s kršitvijo pravic iz delovnega razmerja.