kazenska sankcija - načelo sorazmernosti - načelo enakosti - namen kaznovanja - višina izrečene kazni - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države
45. a člen KZ-1, med drugim, določa, da s kaznovanjem po določbah tega zakonika država varuje temeljne vrednote in načela pravnega reda in vzpostavlja zavedanje storilca kaznivega dejanja in drugih o nedopustnosti izvršitve kaznivih dejanj. Kot je pojasnilo Višje sodišče v Kopru že v zadevi opr. št. III Kp 38722/2018 z dne 7.2.2019 (in v zadevi opr. št. III Kp 31805/2019 z dne 14.8.2019), kaznovalna politika ni vedno enaka, ampak je med drugim odvisna tudi od različnih družbenih pojavov, zaradi katerih postanejo določena kazniva dejanja bolj nevarna kot so prvotno bila. Kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje v času, ko je bila izrečena sodba II Kp 18601/2014 niso bila pogosta, medtem ko so v sedanjem času številne nezakonite migracije postale pereč družbeni pojav in z njimi podana resna grožnja za javni red ali javno varnost (kar vpliva na kaznovalno politiko) ter lahko povzroči hude posledice za družbo.
V 154. členu ZPP se nahaja temeljno pravilo o tem, ali mora nositi stroške postopka nasprotne stranke. Temeljno pravilo je: če stranka v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu stranskemu intervenientu povrniti njune stroške postopka. Če uspeh stranke ni popoln, mora povrniti le sorazmerni del stroškov (prvi in drugi odstavek 154. člena ZPP). To temeljno pravilo velja tudi, če v pravdi ne uspe stranka, ki se ji je pridružil stranski intervenient. V postopku neuspešna stranka mora povrniti stroške nasprotni stranki in njenemu morebitnemu stranskemu intervenientu. Nosi jih le stranka. Da bi moral stroške nasprotne stranke nositi tudi stranski intervenient, namreč prvi odstavek 154. člena ZPP ne določa.
Ne gre za zakonsko praznino, saj je razlog za takšno razdelitev pri nošenju stroškov prav poseben procesni položaj, v katerem je stranski intervenient. On je namreč strankin pomočnik, ne pa stranka postopka. Za stranskega intervenienta tudi ne velja 161. člen ZPP, saj ni sospornik.
Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 8, 10, 10/1.. ZDR-1 člen 130.
povračilo stroškov prevoza - službena pot
Dejstvo, da dogovor o uporabi lastnega avtomobila v službene namene kljub prizadevanju tožnice ni bil sklenjen, ne more biti v škodo tožnici, saj je dejansko uporabljala lastno vozilo za opravljanje dela iz pogodbe o zaposlitvi. Prav tako ni pomembno dejstvo, da tožnica potnih nalogov od tožene stranke ni prejemala.
postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek v sporu majhne vrednosti - dopolnitev tožbe - sklepčnost tožbe - dokazno breme
Pritožnik nima prav, da bi tožnik ob dopolnitvi tožbe moral predložiti verodostojno listino z oznako, kot jo je navedel v predlogu za izvršbo. Zadošča namreč, da postavljene trditve utemelji z drugimi dokazi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalidnost - III. kategorija invalidnosti - ničnost - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - drugo ustrezno delovno mesto
Za presojo zakonitosti ponujene pogodbe o zaposlitvi ni odločilno, kakšno stopnjo izobrazbe ima tožnik, temveč se v skladu s petim odstavkom 91. člena ZDR-1 šteje, da je ustrezna zaposlitev tista zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.
Nove pravice iz invalidskega zavarovanja zaradi poslabšanja invalidnosti so tožnici priznane s sodbo z dne 9. 5. 2018. Z navedeno sodno odločbo, ki je pravnomočna z dnem 21. 6. 2018, je tožnica še naprej razvrščena v III. kategorijo invalidnosti, vendar z novo pravico do dela na drugem delu s časovno razbremenitvijo 4 ure dnevno od 1. 5. 2016 dalje. O višini in izplačevanju delnega nadomestila je odločal toženi zavod. Z odločbo z dne 18. 9. 2018, ki je predmet tega sodno socialnega spora je delno nadomestilo odmeril v višini 421,08 EUR mesečno in izrekel, da se izplačuje od 21. 6. 2018 dalje. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je izplačevanje delnega nadomestila od 21. 6. 2018 dalje in ne od 24. 5. 2017, kot neutemeljeno vztraja tožnica, zakonito.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
V sodni praksi se je oblikovalo stališče, da v primeru trajajoče kršitve rok za podajo odpovedi ne teče od dneva, ko pride do kršitve, ampak najkasneje od dneva, ko preneha. Vse dotlej namreč kršitev traja. Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana zato, ker ni osebno opravljal dela v obdobju od avgusta 2016 dalje. Gre za nadaljevano kršitev, zato bi bila odpoved pravočasna tudi, če bi se kot začetek teka roka štel zadnji dan očitane kršitve. Zakonski prekluzivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v tem primeru teče šele od dneva, ko kršitev preneha oziroma ko je tožnik začel z osebnim opravljanjem dela. Zato se v času podaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni iztekel niti objektivni rok.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00026887
OZ člen 131 , 131/2. ZPP člen 358, 358/1, 358/1-5. ZZVZZ člen 86, 86/1, 87, 91. ZVZD-1 člen 5.
regresna pravica zavoda - poškodba pri delu - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - vzročna zveza - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - uporaba zaščitnih sredstev - povrnitev stroškov zdravljenja
Opustitev vzdrževanja delovnih strojev je v pravnorelevanatni vzročni zvezi s škodo, ki izvira iz napake na nevzdrževanem stroju. Dejstvo, da delavec ne nosi predpisane zaščitne opreme, čeprav jo je imel na voljo in bil o njeni uporabi ustrezno podučen, ne pretrga vzročne zveze, ampak je to treba obravnavati kot delavčev prispevek k nastanku škode, ki vodi k deljeni odgovornosti.
dodatek za povečan obseg dela - plača - javni uslužbenec - delo izven opisa delovnega mesta
Glede na to, da je tožnik opravljal dela izven opisa svojega delovnega mesta, pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre v takem primeru za povečan obseg dela (ki ga je tožnik sicer opravljal znotraj polnega delovnega časa), zato je tožnik upravičen do dodatka za povečan obseg dela.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo - pridobitno delo - stečajni upravitelj
Tožnik se zavzema za to, da bi za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga moral delodajalec dokazati obstoj vseh očitkov oziroma razlogov za odpoved, ki so v odpovedi navedeni. Tako stališče je materialnopravno zmotno, iz ustaljene sodne prakse namreč izhaja, da je redna odpoved iz krivdnih razlogov zakonita, če je utemeljen vsaj en očitek iz nje.
Tožnik je že samo s tem, ko je digitalno podpisal vloge, za katerih vložitev na sodišče jih je po ZFPPIPP treba podpisati z digitalnim podpisom, opravljal delo (stečajnega) upravitelja, kar je pridobitno delo.
Pritožnica ne more uspeti s pritožbeno trditvijo, da bi ji bilo treba v skladu z načelom in favorem laboratoris priznati višji plačni razred od plačnega razreda njenega delovnega mesta po Pravilniku o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s področja javne uprave v plačne razrede znotraj razponov plačnih razredov. Skladno s 16. členom ZJU delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva.
Čeprav obveznost tožene stranke, da tožniku med misijo v tujini zagotovi 24-urni počitek, izhaja iz internega Pravilnika tožene stranke, in ne neposredno iz pogodbe o zaposlitvi, gre za obveznost, ki je po svoji naravi pogodbena. Bistvo pogodbene odškodninske odgovornosti je, da lahko pogodbi zvesta stranka od kršitelja pogodbe zahteva povrnitev vrednosti izjalovljenega pričakovanja. Na podlagi 2. člena ZSSloV se uporabi 140. člen ZJU, ki smiselno enako kot 179. člen ZDR-1 določa, da mora delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava delavcu povrniti škodo, ki mu je povzročena pri delu ali v zvezi z delom, kar obsega tudi škodo, ki jo je delodajalec povzročil delavcu s kršitvijo pravic iz delovnega razmerja.
Najemna pogodba je prenehala po samem zakonu; ker pravnih naslednikov izbrisane družbe ni, pa tudi kasnejša podnajemna razmerja niso mogla veljavno nastati, saj najemodajalec ni več obstajal. Po 609. členu OZ podzakup preneha v vsakem primeru, ko preneha zakup. Odpoved najemnega razmerja v tožnikovem primeru torej niti ni bila potrebna.
Kadar ima stranka poblaščenca, njegov podpis na vlogi nadomešča strankinega; pri tem za popolnost vloge zadošča en podpis pooblaščenca, tudi če je zapisan v uvodu vloge.
nesklepčnost tožbenega zahtevka - višina premoženjske škode - trditveno in dokazno breme - zavrnitev predloga za podaljšanje sodnega roka
Opravičljiv razlog, da tožeča stranka v postavljenem roku ni mogla konkretizirati nastale škode na njivskih površinah, zato ne more biti dejstvo, da je v poplavnem dogodku izgubila vse svoje premoženje in večino dokumentov ter predmetov, ter da si mora zato pomagati z drugimi sredstvi, kot je primerjava z vrednostjo podobnih predmetov ali celo s strokovnim mnenjem o vrednosti škode. Takšen opravičljiv razlog tudi ne more biti krajevna oddaljenost med pooblaščenko in tožečo stranko in dejstvo, da je tožeča stranka starejša oseba, še posebej zato, ker je tožeča stranka po pooblaščenki tožbo vložila že 4. 11. 2015.
OZ člen 587, 587/1, 605, 605/1, 609. ZPSPP člen 32, 32/2. SPZ člen 92, 92/1, 92/2, 100.
vrnitveni zahtevek - izročitev in izpraznitev nepremičnine - pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe o leasingu - smiselna uporaba določb - zakupna (najemna) pogodba - podnajem - prenehanje podnajema
Ker je tožeča stranka odstopila od pogodbe o finančnem leasingu nepremičnine, je s tem prenehalo tudi podzakupno razmerje, ki ga je družba Y. d. o. o. sklenila s toženo stranko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00026597
OZ člen 198. ZPP člen 2, 2/1, 216, 216/1, 344, 344/2.
uporabnina - nemožnost uporabe nepremičnine - skupno premoženje bivših zakoncev - nemožnost uporabe skupnega premoženja - meje postavljenega tožbenega zahtevka - odločanje po prostem preudarku - preživnina
Dejstvo, da stanovanje ni fizično razdeljeno, ampak predstavlja skupno premoženje pravdnih strank kot bivših zakoncev, ne preprečuje terjatev iz naslova uporabnine. Kadar eden izmed skupnih lastnikov od uporabe v celoti izključuje drugega skupnega lastnika, prikrajšanemu iz naslova neupravičene pridobitve pripada uporabnina v sorazmerju z njegovim deležem na skupnem premoženju, enako kot to velja za solastnike.
Toženka je zamenjala ključavnico na vhodnih vratih stanovanja in v njem še vedno prebiva. Tožniku ključev vse do danes ni izročila, čeprav jo je k temu in plačilu uporabnine pozival. Toženka s takšnim ravnanjem tožniku preprečuje vrnitev v stanovanje, saj je celo stanovanje prevzela v svojo posest in tožniku odvzela možnost uporabe njegovega sorazmernega dela. S tem je nase prevzela riziko oziroma tveganje, ali ji bo izključna posest stanovanja prinašala korist, tožnik pa je zaradi nezmožnosti uporabe sorazmernega dela stanovanja prikrajšan.
Zmotno je toženkino stališče, da je skupaj z mladoletnima otrokoma upravičena brezplačno bivati in uporabljati celotno stanovanje. Čeprav sta ji otroka dodeljena v varstvo in vzgojo in stanovanje spada v skupno premoženje pravdnih strank, ni materialnopravne podlage za zaključek, da lahko toženka (in otroka) brezplačno koristi(jo) stanovanje preko njenega idealnega deleža na stanovanju.
Obogatitev oziroma okoriščenje ene stranke in prikrajšanje druge stranke je podano, kadar otrok brezplačno (so)uporablja stanovanje (v skupnem premoženju staršev) s staršem, ki mu je dodeljen v vzgojo in varstvo, ta pa za zagotavljanje otrokovega bivalnega prostora od drugega starša v sklopu preživnine prejema denarna sredstva. Do obogatitve/prikrajšanja pa ne pride, kadar se starša dogovorita, da se za zagotavljanje otrokovega bivalnega prostora ne bodo plačevala denarna sredstva v sklopu preživnine, temveč se bo ta obveznost izpolnjevala v naravi - z otrokovo brezplačno (so)uporabo sorazmernega deleža stanovanja preživninskega zavezanca.
Dejstvo, da v stanovanju s toženko prebivata tudi mladoletna otroka pravdnih strank, ki sta ji bila dodeljena v vzgojo in varstvo, je relevantno. Tožnik ni upravičen od toženke terjati celotnega zneska uporabnine, torej tudi dela uporabnine, ki odpade na otroka.
Glede na prisotnost zaposlenih tožene stranke v polnilnici v (manjšem) kraju, da se nepremičnina nahaja v okviru zdraviliškega kompleksa in na javno objavo Odloka, je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da bi lahko tožena stranka kot povprečno skrbna stranka vedela, da za parcelo št. 315 k.o. ... velja posebni režim po Odloku.
KZ-1 člen 173, 173/3. ZKP člen 314, 314/3, 314/6. ZKP člen 328, 328/1.
kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - kršitev obsojenčeve pravice do obrambe - prepis zvočnega posnetka glavne obravnave - vročitev prepisa zvočnega posnetka naroka
1. Ker zagovornica okoliščin, za kaj konkretno bi naj bil obdolženec objektivno prikrajšan, ker je sedel na t.i. zatožni klopi, na glavni obravnavi ni problematizirala, prav tako pa tega ne stori niti v pritožbi, saj zgolj eventualno zatrjuje, da bi obdolženec lahko reagiral na obrazno mimiko zaslišanih prič, je uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP neutemeljena.
2. Posnetki glavnih obravnav se v celoti ali deloma prepišejo na utemeljeno zahtevo strank ali če sodnik sam tako odredi (šesti odstavek 314. člena ZKP). Ker iz podatkov spisa ne izhaja, da bi obramba od sodišča zahtevala prepis zvočnega posnetka glavne obravnave, in ker sodišče tega ni dolžno napraviti po uradni dolžnosti, medtem ko je iz zapisnikov o glavni obravnavi razvidno, da sta bila obdolženec in njegova zagovornica navzoča na vseh narokih, zagovornica pa je tudi aktivno sodelovala, saj je pričam in izvedencema postavljala vprašanja, očitane kršitve ni mogoče ugotoviti.
vrednost spornega predmeta - sodne takse - odmera sodne takse
Ureditev sodnih taks ni koncipirana tako, da bi se odmerjala od tega, kakšen uspeh ima stranka v sodnem postopku, pač pa od tega, kakšna je sporna vrednost predmeta, ki ga stranka uveljavlja pri sodišču.
Pri plačilu sodnih taks gre za odmeno za delo sodišča in le ta se v primeru pravdnih stroškov odmerja po višini, ki je za stranke sporna, ne pa tako, kot to razume pritožnik, po višini, s katero stranka (morebiti) uspe.
sklepčnost tožbe - uporaba tuje nepremičnine - vožnja - obogatitveni zahtevek - plačilo uporabnine - primerna višina uporabnine - okoriščenje in prikrajšanje - višina koristi - odškodninski zahtevek - izgubljeni dobiček - materialno procesno vodstvo
Toženca z zatrjevano uporabo tožničinih nepremičnin (uporabo poti za dovoz) nista prihranila tistega, kar se v tej pravdi od njiju zahteva (parkirnin). Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na obogatitveni podlagi pravilno zavrnilo.
Ker tožničine trditve glede na obrambne trditve tožencev niso vzpostavile utemeljenega pričakovanja, da bi tožnica lahko ustvarjala prihodke, če toženca ne bi vozila po njenih nepremičninah, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo tudi na odškodninski podlagi.