CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00026255
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 49, 49/4, 121, 121/1, 244, 244/1, 244/2, 381, 381/2, 381/2-2, 383, 383/1, 386. ZMZPP člen 89. ZPP člen 83, 83/1, 137, 137/1, 179. Sodni red člen 159, 159/2.
postopek osebnega stečaja - slovenska jurisdikcija - odsvojitev pred začetkom postopka osebnega stečaja - glavni insolvenčni postopek - sklep o začetku stečajnega postopka - razveljavitev sklepa o začetku stečajnega postopka - vrnitev v novo odločanje - ponovno odločanje o isti stvari - pravne posledice začetka stečajnega postopka - objava oklica o začetku stečajnega postopka - začasni zastopnik - začetek stečajnega postopka - standard obrazloženosti odločbe - trajnejša nelikvidnost - solidarno poroštvo - dvom v nepristranskost višjega sodišča
Zakon določa, da se pravdni postopek začne z vložitvijo tožbe (179. člen ZPP), glavni stečajni postopek pa s sklepom o začetku stečajnega postopka (četrti odstavek 49. člena ZFPPIPP). Noben zakon pa ne določa, da se postopek začne šele z razveljavitvenim sklepom odločbe, izdane na podlagi tožbe ali pa z razveljavitvijo sklepa o začetku stečajnega postopka in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Novo sojenje ne pomeni začetka postopka, pač pa ponovno odločanje o isti stvari. Zato odgovor na vprašanje, ali je še vedno podana slovenska jurisdikcija, dajeta določili 2. točke drugega odstavka 381. člena ZFPPIPP in 89. člena ZMZPP.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 129, 129/1, 132, 132/1, 133, 133/1.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 19, 27.. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 25, 25-5, 25-7.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - nujno zdravljenje - nujna medicinska pomoč - zdravljenje v tujini
Tožnik je bil spornega dne na zasebnem potovanju na Hrvaškem. Zaradi alergične reakcije (oteženega požiranja in občutka, da mu primanjkuje zraka) je bil sprejet v bolnišnico, kjer je tudi prenočil. Tožnik je tako za dva dni na Hrvaškem uveljavljal nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč, kar pomeni, da ni šlo za uveljavljanje načrtovane zdravstvene storitve. Tožnik je imel veljavno kartico evropskega zdravstvenega zavarovanja. V zvezi z zdravljenjem mu je bil izstavljen račun. Plačati pa je moral strošek participacije v višini 20 %. Zaradi uporabe evropske kartice zdravstvenega zavarovanja plačilo preostalih stroškov zdravljenja ni sporno. Sporen je le strošek participacije.
Upoštevaje mednarodne predpise je potrebno oba zavarovanca v enakih okoliščinah enako obravnavati. Enako kot to velja za hrvaškega zavarovanca (torej da sam plača participacijo), velja tudi za tožnika.
Tožena stranka je s tem, ko je s ponudbo pogodbe o zaposlitvi odpravila nepravilnosti pri določitvi tožnikove plače, upoštevala tudi določbo tretjega odstavka 3. člena ZSPJS, po kateri se javnemu uslužbencu v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji
Za ugoditev pravici do zdravljenja v tujini po 44.a členu ZZVZZ je torej treba najprej izčrpati vse možnosti zdravljenja v Sloveniji, šele nato se zavarovanca napoti na zdravljenje v tujino. Tudi povračilo stroškov zdravljenja v tujini je pogojeno z izčrpanjem pogojev s predhodno odobritvijo zdravljenja v tujini. V obeh primerih morata biti izpolnjena oba kumulativno predpisana pogoja iz 1. odstavka 44.a člena ZZVZZ. Torej poleg pričakovanih rezultatov zdravljenja tudi izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji. Revizijsko sodišče je sicer sprejelo načelno stališče, da se v primeru, če je za zdravljenje določenega bolezenskega stanja več medicinsko priznanih in v načelu enakovrednih metod, šteje, da so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljena, če ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od priznanih metod. Po sodni praksi gre za pravni standard, torej nedoločen pravni pojem, katerega vsebine ni mogoče določiti na abstraktno regulativni ravni, ampak le v konkretnih življenjskih primerih. V vsakem konkretnem primeru je torej pri zapolnitvi izčrpanih možnosti zdravljenja potrebno upoštevati vse relevantne okoliščine. Za takšne relevantne okoliščine gre tudi, če se določene zdravstvene storitve v domovini sicer izvajajo, vendar pa zaradi pomanjkanja kapacitet niso na voljo za vse, ki jih potrebujejo. V tem primeru je potrebno šteti, da so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane.
Nove pravice iz invalidskega zavarovanja zaradi poslabšanja invalidnosti so tožnici priznane s sodbo z dne 9. 5. 2018. Z navedeno sodno odločbo, ki je pravnomočna z dnem 21. 6. 2018, je tožnica še naprej razvrščena v III. kategorijo invalidnosti, vendar z novo pravico do dela na drugem delu s časovno razbremenitvijo 4 ure dnevno od 1. 5. 2016 dalje. O višini in izplačevanju delnega nadomestila je odločal toženi zavod. Z odločbo z dne 18. 9. 2018, ki je predmet tega sodno socialnega spora je delno nadomestilo odmeril v višini 421,08 EUR mesečno in izrekel, da se izplačuje od 21. 6. 2018 dalje. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je izplačevanje delnega nadomestila od 21. 6. 2018 dalje in ne od 24. 5. 2017, kot neutemeljeno vztraja tožnica, zakonito.
Pritožnica ne more uspeti s pritožbeno trditvijo, da bi ji bilo treba v skladu z načelom in favorem laboratoris priznati višji plačni razred od plačnega razreda njenega delovnega mesta po Pravilniku o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s področja javne uprave v plačne razrede znotraj razponov plačnih razredov. Skladno s 16. členom ZJU delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva.
V 154. členu ZPP se nahaja temeljno pravilo o tem, ali mora nositi stroške postopka nasprotne stranke. Temeljno pravilo je: če stranka v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu stranskemu intervenientu povrniti njune stroške postopka. Če uspeh stranke ni popoln, mora povrniti le sorazmerni del stroškov (prvi in drugi odstavek 154. člena ZPP). To temeljno pravilo velja tudi, če v pravdi ne uspe stranka, ki se ji je pridružil stranski intervenient. V postopku neuspešna stranka mora povrniti stroške nasprotni stranki in njenemu morebitnemu stranskemu intervenientu. Nosi jih le stranka. Da bi moral stroške nasprotne stranke nositi tudi stranski intervenient, namreč prvi odstavek 154. člena ZPP ne določa.
Ne gre za zakonsko praznino, saj je razlog za takšno razdelitev pri nošenju stroškov prav poseben procesni položaj, v katerem je stranski intervenient. On je namreč strankin pomočnik, ne pa stranka postopka. Za stranskega intervenienta tudi ne velja 161. člen ZPP, saj ni sospornik.
ZPIZ-2 člen 17, 25, 25/5, 36, 36/1, 149, 401, 401/1.. ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-6, 34/1-7, 34/8, 407, 407/3.
starostna pokojnina - odmera starostne pokojnine - delo na kmetiji - prostovoljno zavarovanje - kmet
V obravnavani zadevi je za presojo pravilnosti in zakonitosti odmere starostne pokojnine v višini 26 % od najnižje pokojninske osnove potrebno najprej razčistiti, na kakšni podlagi je bil tožnik v obdobju od od 12. 1. 2005 do 15. 4. 2018 sploh vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, šele na to bo mogoče ugotoviti, ali je šlo za zavarovanje za ožji ali širši obseg pravic. Podlage zavarovanja v spornem obdobju pa sodišče prve stopnje v doslej izvedenem dokaznem postopku ni ugotavljalo.
kazenska sankcija - načelo sorazmernosti - načelo enakosti - namen kaznovanja - višina izrečene kazni - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države
45. a člen KZ-1, med drugim, določa, da s kaznovanjem po določbah tega zakonika država varuje temeljne vrednote in načela pravnega reda in vzpostavlja zavedanje storilca kaznivega dejanja in drugih o nedopustnosti izvršitve kaznivih dejanj. Kot je pojasnilo Višje sodišče v Kopru že v zadevi opr. št. III Kp 38722/2018 z dne 7.2.2019 (in v zadevi opr. št. III Kp 31805/2019 z dne 14.8.2019), kaznovalna politika ni vedno enaka, ampak je med drugim odvisna tudi od različnih družbenih pojavov, zaradi katerih postanejo določena kazniva dejanja bolj nevarna kot so prvotno bila. Kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje v času, ko je bila izrečena sodba II Kp 18601/2014 niso bila pogosta, medtem ko so v sedanjem času številne nezakonite migracije postale pereč družbeni pojav in z njimi podana resna grožnja za javni red ali javno varnost (kar vpliva na kaznovalno politiko) ter lahko povzroči hude posledice za družbo.
dodatek za povečan obseg dela - plača - javni uslužbenec - delo izven opisa delovnega mesta
Glede na to, da je tožnik opravljal dela izven opisa svojega delovnega mesta, pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre v takem primeru za povečan obseg dela (ki ga je tožnik sicer opravljal znotraj polnega delovnega časa), zato je tožnik upravičen do dodatka za povečan obseg dela.
neposlovna odškodninska odgovornost - soprispevek oškodovanca - verbalni konflikt - presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - lahka telesna poškodba - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah
Sodna praksa zastopa jasno stališče, da besedno komuniciranje (razen v res izjemnih okoliščinah, ki pa jih v obravnavanem primeru ni bilo) ne opravičuje fizičnega obračunavanja in ne zmanjšuje njegove protipravnosti.
pogodba o finančnem leasingu - obveznost plačila obrokov leasinga
Pravdni stranki sta dogovorili način poračunavanja obveznosti v primeru preplačil (točka 7.4. Splošnih pogojev, ki so sestavni del Pogodbe o leasingu). Preplačila je treba poračunati pri naslednjih obrokih. Ker se obdobje plačevanja leasing pogodbe še ni izteklo (izteče se šele leta 2021) in ker tožeča stranka niti ni trdila, da je že preplačala celotno dogovorjeno obveznost (oziroma je zahtevek oblikovala le tako, da je ugotovila višino preplačil, ne pa tudi preostale obveznosti), z zahtevkom, takim, kot ga je postavila, ne more uspeti. V nadaljevanju pogodbenega razmerja bosta pogodbeni stranki morali opraviti ustrezen obračun in ugotoviti višino preostale obveznosti skladno z določbo točke 7.4. Splošnih pogojev. Šele v primeru, da bi se izkazalo, da je tožeča stranka plačala več, kot je bila po pogodbi dolžna, bi lahko imela zahtevek na vračilo preplačanega.
motenje posesti - predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - pritožbene novote - trditveno in dokazno breme
Ne glede na to, da se o zemljiščih/parcelah vodijo javne knjige (registri), to ne pomeni, da je dolžno pravno relevantna dejstva, ki so v njih dostopna, sodišče iskati in ugotavljati po uradni dolžnosti.
OZ člen 3, 8, 75, 190, 190/1, 346, 352, 352/3, 990, 994, 994/1, 994/3, 996, 1000, 1000/1, 1000/1-8, 1001, 1001/3, 1002. ZGD-1G člen 14. ZPSPP člen 12. ZGD-1 člen 159.
družbena pogodba (societas) - pogodba o tihi družbi - pogodbena odškodninska odgovornost - sukcesivno nastajajoča škoda - pravica do udeležbe na dobičku - terjatev na izplačilo dobička - prosto urejanje obligacijskih razmerij - avtonomija - neupravičena pridobitev - obličnost - pisna oblika kot pogoj veljavnosti - zastaranje - zastaranje pogodbene odškodninske terjatve - neodpravljiva nesklepčnost - spregled pravne osebnosti
Sodišče pri odločanju ni vezano na poimenovanje pogodbe s strani pogodbenih strank. Sodišče prve stopnje bi moralo namesto pravil gospodarskih družb o tihi družbi uporabiti določbe o družbeni pogodbi (990. člen OZ).
Če tožnik trdi, da sta bila s tožencem družbenika in je treba njuno pogodbeno razmerje presojati v okviru družbene pogodbe, so sredstva, ki jih je tožnik v vložil v skupni namen, sredstva, vložena v družbo in so premoženje družbe. Prenos premoženja torej ni bil brez podlage. Tudi ni ta kasneje odpadla, pač pa je družba prenehala.
Zatrjevano škodno ravnanje (neizplačevanje dobička) ni enkratno in zaključeno ali pa trajajoče, trajno, temveč gre glede na navedbe tožnika za sicer kontinuirano, a večkratno (vsakokratno) škodno ravnanje. Neizplačevanje dobička tudi ni gotovo dejstvo, saj ni nujno, da ga poslovni subjekt v določenem časovnem obdobju sploh ustvari. Zastaranje je zato treba presojati za vsako terjatev (neizplačan dobiček iz dogovorjenega časovnega obdobja) posebej.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00028324
ZKP člen 371/1-11, 383/1-1, 354, 299. KZ-1 člen 245/5, 245/1, 57.
voljna sestavina naklepa - kaznivo dejanje pranja denarja - pogojna obsodba - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - uradni preizkus - sprememba obtožbe - ponovno sojenje pred drugim senatom
Sodišče prve stopnje v napadeni sodbi ugotavlja krivdo v obliki direktnega naklepa glede obdolženčevega ravnanja, s katerim je zakril izvor prejetega denarja na način, da je po ustnem medsebojnem dogovoru z B. B. po prejemu vsakega posameznega nakazila denarja, opravil gotovinske dvige in s tem zakril sledljivost nadaljnjega toka denarja. Pri tem navedeno obliko krivde obrazloži zgolj z zavedanjem obdolženca, da je bilo njegovo ravnanje namenjeno temu, da se zakrije izvor nezakonito pridobljenega premoženja (točki 13 in 18 obrazložitve), ne navaja pa razlogov o obdolženčevem hotenju ali privolitvi, da prikrije izvor denarja in sledljivost njegovega nadaljnjega toka, pri čemer je šlo za denar, ki ga je B. B. pridobival s kaznivim dejanjem na račun Občine C. Prvostopna sodba ima razloge le o zavestni sestavini naklepa, ne pa tudi o njegovi voljni sestavini. Zato so razlogi prvostopne sodbe glede tega pomanjkljivi in nerazumljivi.
Tudi če je s ključi objekta za časa svojega življenja razpolagal zgolj oče tožnic, tožnici pa sta lahko kadarkoli, ko sta to želeli, te ključe pridobili in vstopili v sporni objekt (tožnici sta objekt občasno uporabljali), to zadošča za zaključek o tem, da sta imeli posest.
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3. Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 21. ZOZP člen 42a. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 2005) člen 1094, 1103.
denarna odškodnina - odškodnina zaradi smrti - prispevek k nastanku škodnega dogodka - izgubljeno preživljanje - denarna renta zaradi izgubljenega preživljanja - uporaba tujega prava - pravo države v kateri se je pripetila prometna nesreča lex loci actus - pooblaščena zavarovalnica - nastanek zamude - tek zakonskih zamudnih obresti
Pri odmeri denarne rente zaradi izgubljenega preživljanja je odločilno, kolikšen del dohodka je pokojni oče dajal svoji hčerki za njene potrebe, torej prispeval k njenemu preživljanju (1094. člen ZOO). Gre za odškodnino v višini dejanskega pričakovanega preživljanja. Znesek denarne rente se odmeri glede na vse okoliščine primera, ne more pa biti višji od oškodovančevega prikrajšanja, se pravi od tega, od tistega, kar bi oškodovanec dobival od umrlega, če bi bil ostal živ. Ker premoženje, pridobljeno z dedovanjem po pokojnem očetu, izvira iz drugega pravnega naslova, ne gre za korist, ki bi se upoštevala pri odmeri odškodnine.
Haška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče, v 3. členu določa, da se za presojo civilne nepogodbene odgovornosti, ki izvira iz prometne nesreče, za kar gre tudi v obravnavanem primeru (razmerje oškodovanec - tuja (nemška) odgovorna zavarovalnica povzročitelja nesreče), uporabi pravo države, v kateri se je pripetila nesreča. Ker se je pripetila na Hrvaškem, je treba za presojo denarne odškodnine, vključno z obrestmi, uporabiti hrvaško pravo.
Notifikacija (pred pravdo naslovljen zahtevek na pooblaščeno zavarovalnico) korespondenčni zavarovalnici odgovornostne nemške zavarovalnice v Republiki Sloveniji učinkuje, kot da bi bila naslovljena na tujo zavarovalnico (toženo stranko), saj je le tako lahko dosežen namen ustanovitve korespondenčnih zavarovalnic po Evropski direktivi 2009/103/ES o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti, s katero je zagotovljeno učinkovito uveljavljanje povračila škode v državi oškodovančevega stalnega prebivališča.
URS člen 22. OZ člen 1013. ZPP člen 2, 8, 154, 154/1, 154/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZST-1 tarifna številka 1111.
poroštvena obveznost - črpanje kredita - limit - prenos pooblastila - pooblastilo za razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - pogodba o poroštvu - pisna oblika pogodbe - ničnost poroštvene izjave - pogodba o prenosu poslovnega deleža - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - očitek protispisnosti - opredelitev do strankinih navedb - pravica do izjave - zavrnitev dokaznih predlogov - pravilna dokazna ocena - priznanje trditev - prekluzija trditev - višina kilometrine - vštetje že plačane sodne takse - pravdni stroški stranskega intervenienta - neznaten uspeh
OZ v 1013. členu za veljavnost poroštvene pogodbe ne zahteva, da sta izjavi volje obeh pogodbenih strank (poroka in upnika) dani v pisni obliki. Pisna oblika je kot pogoj za veljavno sklenitev poroštvene pogodbe določena le v zvezi z izjavo poroka, upnik pa lahko poda izjavo volje za sklenitev poroštvene pogodbe tudi ustno.
Navedbe, ki se nanašajo na vsebino dogovora med toženko in prevzemnikoma njenega poslovnega deleža v podjetju F., d.o.o., so za ugotavljanje prenehanja poroštvene obveznosti toženke nerelevantne. S prevzemom poslovnega deleža toženke v glavnem dolžniku prevzemnika nista vstopila tudi v pravni položaj toženke kot porokinje.
Za uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (protispisnost) mora pritožnik konkretizirano navesti, na katero odločilno dejstvo se protispisnost nanaša, in tudi, kateri konkretni listini, zapisniku ali prepisu zvočnega posnetka nasprotuje, pri čemer mora navesti tudi mesto v teh dokumentih, iz katerih naj bi bil podatek nepravilno prenesen v sodbo.
OZ člen 587, 587/1, 605, 605/1, 609. ZPSPP člen 32, 32/2. SPZ člen 92, 92/1, 92/2, 100.
vrnitveni zahtevek - izročitev in izpraznitev nepremičnine - pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe o leasingu - smiselna uporaba določb - zakupna (najemna) pogodba - podnajem - prenehanje podnajema
Ker je tožeča stranka odstopila od pogodbe o finančnem leasingu nepremičnine, je s tem prenehalo tudi podzakupno razmerje, ki ga je družba Y. d. o. o. sklenila s toženo stranko.
štetje roka - vročanje - izpraznitev poslovnega prostora - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - najemna pogodba za poslovni prostor - najemna pogodba za določen čas - prenehanje najema s potekom določenega časa
Zadnji dan roka je bila nedelja, torej dan, ki je dela prost. Rok za vložitev naloga za izpraznitev prostora je potekel prvi naslednji delovni dan, to je v ponedeljek.