ZZZDR člen 57, 57/1, 60. SPZ člen 72. ZNP člen 118. ZZK-1 člen 15, 15/3.
upniško dolžniško razmerje - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku
Prvi odstavek 57. člena ZZZDR je treba razlagati po namenu skupaj s četrtim odstavkom 72. člena SPZ: upnik lahko poleg zahtevka za ugotovitev obsega skupnega premoženja in za določitev višine deležev na njem že v pravdi uveljavlja tudi zahtevek za delitev stvari.
Tudi če je s ključi objekta za časa svojega življenja razpolagal zgolj oče tožnic, tožnici pa sta lahko kadarkoli, ko sta to želeli, te ključe pridobili in vstopili v sporni objekt (tožnici sta objekt občasno uporabljali), to zadošča za zaključek o tem, da sta imeli posest.
OZ člen 508, 508/2, 508/3, 610, 610/1. ZIZ člen 15, 239, 272, 275, 275/2.
predkupna pravica - kršitev predkupne pravice - verjetno izkazana terjatev - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - določitev varščine
Zadostno zavarovanje je lahko le takšno, ki ne glede na vse možne okoliščine in dogodke v času od izdaje zavarovanja do njegovega predvidenega unovčenja zagotavlja, da bo prejemnik zavarovanja na njegovi podlagi ob zapadlosti obveznosti lahko prejel svoje plačilo. Po mnenju pritožbenega sodišča izjava upnice, da za plačilo jamči z vsem svojim premoženjem sploh ne predstavlja zavarovanja, saj v ničemer ne izboljšuje položaja prodajalcev kot upnikov. Enako pa velja tudi za elektronsko sporočilo, iz katerega izhaja zgolj to, da naj bi bil upnici odobren kredit, ki bi ga lahko črpala šele pod določenimi pogoji.
vrednost spornega predmeta - sodne takse - odmera sodne takse
Ureditev sodnih taks ni koncipirana tako, da bi se odmerjala od tega, kakšen uspeh ima stranka v sodnem postopku, pač pa od tega, kakšna je sporna vrednost predmeta, ki ga stranka uveljavlja pri sodišču.
Pri plačilu sodnih taks gre za odmeno za delo sodišča in le ta se v primeru pravdnih stroškov odmerja po višini, ki je za stranke sporna, ne pa tako, kot to razume pritožnik, po višini, s katero stranka (morebiti) uspe.
spor o vsebini oporoke - volja zapustnika - nejasna izjava - obseg zapuščine - spor o obsegu zapuščine - spor ali premoženje spada v zapuščino - pripoznava zahtevka - izločitev iz zapuščine - napotitev na pravdo - vložitev tožbe v manjšem obsegu od obsega napotitve
Ker je med dedinjami spor glede vsebine oporoke, ni mogoče šteti, da sta se obe sodedinji strinjali z izločitvenim zahtevkom oziroma obsegom zapuščine.
Vsebina oporoke oziroma volja zapustnika ni jasna, zato je napotitev na pravdo potrebna.
KZ-1 člen 173, 173/3. ZKP člen 314, 314/3, 314/6. ZKP člen 328, 328/1.
kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - kršitev obsojenčeve pravice do obrambe - prepis zvočnega posnetka glavne obravnave - vročitev prepisa zvočnega posnetka naroka
1. Ker zagovornica okoliščin, za kaj konkretno bi naj bil obdolženec objektivno prikrajšan, ker je sedel na t.i. zatožni klopi, na glavni obravnavi ni problematizirala, prav tako pa tega ne stori niti v pritožbi, saj zgolj eventualno zatrjuje, da bi obdolženec lahko reagiral na obrazno mimiko zaslišanih prič, je uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP neutemeljena.
2. Posnetki glavnih obravnav se v celoti ali deloma prepišejo na utemeljeno zahtevo strank ali če sodnik sam tako odredi (šesti odstavek 314. člena ZKP). Ker iz podatkov spisa ne izhaja, da bi obramba od sodišča zahtevala prepis zvočnega posnetka glavne obravnave, in ker sodišče tega ni dolžno napraviti po uradni dolžnosti, medtem ko je iz zapisnikov o glavni obravnavi razvidno, da sta bila obdolženec in njegova zagovornica navzoča na vseh narokih, zagovornica pa je tudi aktivno sodelovala, saj je pričam in izvedencema postavljala vprašanja, očitane kršitve ni mogoče ugotoviti.
OZ člen 587, 587/1, 605, 605/1, 609. ZPSPP člen 32, 32/2. SPZ člen 92, 92/1, 92/2, 100.
vrnitveni zahtevek - izročitev in izpraznitev nepremičnine - pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe o leasingu - smiselna uporaba določb - zakupna (najemna) pogodba - podnajem - prenehanje podnajema
Ker je tožeča stranka odstopila od pogodbe o finančnem leasingu nepremičnine, je s tem prenehalo tudi podzakupno razmerje, ki ga je družba Y. d. o. o. sklenila s toženo stranko.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobrovernost priposestvovalca - vložen zahtevek za denacionalizacijo zemljišč - priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovalna doba - nasprotovanje lastnika - obličnost - vznemirjanje lastninske pravice - posredni motilec
V pravdi zaradi vnemirjanja lastninske pravice je poleg neposrednega motilca pasivno legitimiran tudi posredni motilec, po katerega nalogu oziroma naročilu je neposredni motilec storil vznemirjenje, ali pa tisti, ki ima od takega neposrednega vznemirjenja korist, ki jo kasneje odobri.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00026610
SPZ člen 115, 116. OZ člen 197, 335, 335/3. ZPP člen 4, 7, 214, 214/2, 285, 337, 337/1, 337/3.
razmerja med etažnimi lastniki - upravnik - poslovna stavba - stroški obratovanja - stroški vzdrževanja - stroški upravljanja - ključ delitve stroškov - trditveno breme - procesni pobotni ugovor - ugovor zastaranja v pritožbi
Na tem mestu pritožbeno sodišče dodaja, da se tožeča stranka v pritožbi ne more uspešno sklicevati na sklep etažnih lastnikov, saj je v postopku na prvi stopnji sama priznala pravilnost delilnega razmerja 75,616% za stavbo 231 in 24,384% za stavbo 233 v smislu 115. člena SPZ, zato bi bilo za določitev drugačnega delilnega razmerja (68,4% za stavbo 231 in 31,6% za stavbo 233) potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov stavb 231 in 233 (smiselno 116. SPZ), vendar to v obravnavanem primeru nesporno oziroma nedvomno ni bilo podano.
Obveznost plačila stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja mora temeljiti na jasnem, matematično preverljivem izračunu, v katerem ključ delitve stroškov ne sme biti neznanka. Ker je v sporu breme trditev in dokazov v zvezi z višino stroškov na upravniku stavbe, njega bremeni okoliščina, da pravilnosti izračuna stroška ni mogoče preveriti.
Sklicevanje na obsežne razdelilnike in njihove priloge kot na del trditvene podlage v primeru konkretiziranega ugovora etažnega lastnika, da izračuna stroškov ni mogoče preveriti, ne zadošča, saj obseg dokumentacije onemogoča preizkus pravilnosti izračuna stroškov po posameznih postavkah. Ni namreč naloga sodišča, da iz obsežnih listin, ki so predložene kot dokaz, samo išče in izbira pomembna dejstva, še zlasti, če gre za obsežno dokumentacijo, ki obsega več sto strani. Listinski dokazi so namreč namenjeni zgolj preverjanju resničnosti navedb pravdnih strank, ni pa mogoče z njimi navedbe dopolnjevati ali pričakovati, da bo to namesto strank storilo sodišče.
Čeprav so zastaralni roki tudi roki materialnega prava, na potek le-teh sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, saj mu to izrecno prepoveduje določba tretjega odstavka 335. člena OZ, ki določa, da se sodišče ne sme ozirati na zastaranje, če se dolžnik nanj ne sklicuje. Navedeno velja tudi v primeru ugovora procesnega pobota. Ker se tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala na zastaranje v pobot uveljavljane terjatve tožene stranke, se sodišče prve stopnje z zastaranjem te terjatve utemeljeno ni ukvarjalo. Ugovor zastaranja, ki ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje, pa se ne more uveljavljati v pritožbi (tretji odstavek 337. člena ZPP).
Iz primerjave podpisa na vročilnici s toženčevimi podpisi v prilogah izhaja očitno neujemanje, kar z verjetnostjo potrjuje zaključek, da toženec vročilnice ni podpisal. Navedeno izpodbija domnevo, ki izhaja iz vročilnice, ter pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je bila tožencu tožba pravilno vročena 22. 5. 2018.
nesklepčnost tožbenega zahtevka - višina premoženjske škode - trditveno in dokazno breme - zavrnitev predloga za podaljšanje sodnega roka
Opravičljiv razlog, da tožeča stranka v postavljenem roku ni mogla konkretizirati nastale škode na njivskih površinah, zato ne more biti dejstvo, da je v poplavnem dogodku izgubila vse svoje premoženje in večino dokumentov ter predmetov, ter da si mora zato pomagati z drugimi sredstvi, kot je primerjava z vrednostjo podobnih predmetov ali celo s strokovnim mnenjem o vrednosti škode. Takšen opravičljiv razlog tudi ne more biti krajevna oddaljenost med pooblaščenko in tožečo stranko in dejstvo, da je tožeča stranka starejša oseba, še posebej zato, ker je tožeča stranka po pooblaščenki tožbo vložila že 4. 11. 2015.
(ne)izvrševanje pogodbe - zastaranje terjatve - splošni petletni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje
Ker sodišče prve stopnje dokaznega postopka sploh ni izvedlo, višje sodišče svoje kontrolne funkcije ne more opraviti, poleg tega pa pritožbena obravnava ni namenjena nadomeščanju sojenja, ki ga mora opraviti sodišče prve stopnje.
ZIZ člen 32, 32/1, 34, 34/3, 40, 40/1, 43, 43/4, 194, 194/2. ZPP člen 189, 189/3.
neuspešna izvršba - izigravanje zakona - nov predlog za izvršbo - isto izvršilno sredstvo in isti predmet - litispendenca - meje pravnomočnosti - pravni interes - spremenjene okoliščine
Dovoljenje za opravo izvršbe na določen predmet izvršbe je v njenih časovnih mejah pravnomočnosti ukinjeno. Z opravo procesnih dejanj, ki jih predvideva zakon za izvršbo na nepremičnine, so bile za upnika izčrpane vse možnosti, da se njegova terjatev poplača s tem predmetom. Ponovni predlog za izvršbo na isti predmet znotraj aktivnega postopka (tretji odstavek 34. člena ZIZ) ali izven njega (nov predlog za izvršbo) pomeni izigravanje zakonske določbe o ustavitvi izvršbe, ki je zaradi dejanskih zadržkov neizvedljiva (neuspešna).
ZPP člen 155, 155/2, 165, 165/1, 214, 214/2, 311, 311/1.
izpodbijanje dejanskega stanja - zapadlost terjatve - dogovor o obročnem odplačilu - neizpolnitev pogodbe - zavlačevanje postopka - potrebnost stroškov
Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na edini možni zaključek, da dogovor o obročnem plačilu očitno ni bil sklenjen. O tem je lahko sklepalo tudi na podlagi dejstva, da tožena stranka dogovora, ki se je nanj sklicevala, sama ni spoštovala, saj ni trdila, da je obveznost izpolnila do maja 2018. Sicer pa zatrjevani dogovor o odlogu plačila do maja 2018 tudi v ničemer ne vpliva na pravilnost sodbe, s katero je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo plačilo dolžnega zneska tožeči stranki, saj je terjatev nedvomno zapadla do konca glavne obravnave 18. 1. 2019.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da stroški odgovora na pritožbo, v katerem je tožeča stranka predvsem opozorila, da tožena stranka s pritožbo zoper pravilno sodbo le zavlačuje postopek, in glede na enostavnost zadeve, niso bili potrebni. Zato kljub uspehu tožeče stranke v tem pritožbenem postopku, priglašenih stroškov za sestavo odgovora na pritožbo, ni naložilo v plačilo toženi stranki, ki z laično pritožbo sicer ni uspela.
zapuščinski postopek - spor dedičev o obsegu zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - stranka, katere pravica je manj verjetna
Za prekinitev zadošča, da spor obstaja le med dvema izmed več dedičev (konkretno med C. C. in pritožnico). Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je treba tudi zaradi tega prekiniti zapuščinski postopek, pravilna, čeprav med dvema drugima dedičema v zvezi s tem ni spora (konkretno med pritožnico in mamo, zapustnikovo vdovo).
plačilo najemnine - najemna pogodba za stanovanje za določen čas - prenehanje najemnega razmerja - odpovedni rok - sporazumno prenehanje najemne pogodbe - izjava volje - konkludentna ravnanja - izselitev iz stanovanja - prepričljiva dokazna ocena
Podana ni bila nobena objektivna okoliščina, na podlagi katere bi lahko toženka (najemnica) utemeljeno sklepala, da je najemna pogodba prenehala na podlagi sporazuma strank z izselitvijo in ki bi tako od tožnice (najemodajalke) terjala aktivno ravnanje v smeri zadržanja pravice do najemnine do izteka v aneksu dogovorjenega trajanja najemne pogodbe.
štetje roka - vročanje - izpraznitev poslovnega prostora - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - najemna pogodba za poslovni prostor - najemna pogodba za določen čas - prenehanje najema s potekom določenega časa
Zadnji dan roka je bila nedelja, torej dan, ki je dela prost. Rok za vložitev naloga za izpraznitev prostora je potekel prvi naslednji delovni dan, to je v ponedeljek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00026589
ZD člen 163, 172, 173, 173/3, 175. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/4.
pritožba - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - stranka postopka - stranka zapuščinskega postopka - tretja oseba - upnik kot stranka v zapuščinskem postopku - dedič - izločitev iz zapuščine - začasni skrbnik zapuščine
V zapuščinskem postopku lahko pritožbeno sodišče izjemoma upošteva tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep (tretji odstavek 173. člena ZD), pri čemer trditveno in dokazno breme v zvezi s tem nosi pritožnik.
Tretja oseba, ki ni dedič, svojih pravic oziroma izločitvenih zahtevkov ne more uveljavljati v zapuščinskem postopku, temveč mora tak zahtevek uveljavljati s samostojno tožbo.
Glede na prisotnost zaposlenih tožene stranke v polnilnici v (manjšem) kraju, da se nepremičnina nahaja v okviru zdraviliškega kompleksa in na javno objavo Odloka, je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da bi lahko tožena stranka kot povprečno skrbna stranka vedela, da za parcelo št. 315 k.o. ... velja posebni režim po Odloku.
Izpodbijana vmesna sodba ni sodba presenečenja, za katero v pravni teoriji in sodni praksi velja, da je o njej mogoče govoriti tedaj, če sodišče brez ustreznega materialno procesnega vodstva spremeni torišče spora tako, da odloči na pravni podlagi, ki je stranki nista pričakovali in zato nista mogla navajati dejstev in predlagati dokazov, pomembnih za odločanje sodišča na spremenjeni podlagi.
Sodišče prve stopnje je v okviru pripravljalnega naroka po 279.c.členu ZPP skladno z določbo 279.č. člena ZPP tudi izdelalo program vodenja postopka in pri tem navedlo, da bo glede zahtevka tožeče stranke odločilo po temelju. Tako sta pravdni stranki lahko pričakovali izdajo vmesne sodbe in ta ne more biti sodba presenečenja, še zlasti ne ker je o njen moč govoriti le tedaj, če je sodba izdana v posebni procesni situaciji, kot je pojasnjeno, za takšno pa v obravnavanem primeru ne gre.
S sklenitvijo zavarovalne pgodboe nastopijo formalni učinki zavarovalne pogodbe, ki se kažejo v obstoju zavarovalne pogodbe, medtem ko materialnopranvi učinki zavarovalne pogodbe, da zavarovlanica ob nastanku zavarovalnega primera izplača zavarovalnino ali odškodnino nastopijo9 v odvisnosti od dogovora glede dospelosti premije.
Ker dospelost plačila premije in način plačila premije (naenkrat ali obročno) smeta stranki zavarovalne pogodbe sami dogovoriti, je zmotno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je nično določilo pogodbe, da se pri plačevanju po računu, kjer je valuta plačila prvega obroka premije ali prve premije kasnejša kot datum sklenitve pogodbe, šteje kot dogovor, da je treba premijo plačati ob sklenitvi pogodbe.