ZIZ člen 32, 32/1, 34, 34/3, 40, 40/1, 43, 43/4, 194, 194/2. ZPP člen 189, 189/3.
neuspešna izvršba - izigravanje zakona - nov predlog za izvršbo - isto izvršilno sredstvo in isti predmet - litispendenca - meje pravnomočnosti - pravni interes - spremenjene okoliščine
Dovoljenje za opravo izvršbe na določen predmet izvršbe je v njenih časovnih mejah pravnomočnosti ukinjeno. Z opravo procesnih dejanj, ki jih predvideva zakon za izvršbo na nepremičnine, so bile za upnika izčrpane vse možnosti, da se njegova terjatev poplača s tem predmetom. Ponovni predlog za izvršbo na isti predmet znotraj aktivnega postopka (tretji odstavek 34. člena ZIZ) ali izven njega (nov predlog za izvršbo) pomeni izigravanje zakonske določbe o ustavitvi izvršbe, ki je zaradi dejanskih zadržkov neizvedljiva (neuspešna).
ZPP člen 155, 155/2, 165, 165/1, 214, 214/2, 311, 311/1.
izpodbijanje dejanskega stanja - zapadlost terjatve - dogovor o obročnem odplačilu - neizpolnitev pogodbe - zavlačevanje postopka - potrebnost stroškov
Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na edini možni zaključek, da dogovor o obročnem plačilu očitno ni bil sklenjen. O tem je lahko sklepalo tudi na podlagi dejstva, da tožena stranka dogovora, ki se je nanj sklicevala, sama ni spoštovala, saj ni trdila, da je obveznost izpolnila do maja 2018. Sicer pa zatrjevani dogovor o odlogu plačila do maja 2018 tudi v ničemer ne vpliva na pravilnost sodbe, s katero je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo plačilo dolžnega zneska tožeči stranki, saj je terjatev nedvomno zapadla do konca glavne obravnave 18. 1. 2019.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da stroški odgovora na pritožbo, v katerem je tožeča stranka predvsem opozorila, da tožena stranka s pritožbo zoper pravilno sodbo le zavlačuje postopek, in glede na enostavnost zadeve, niso bili potrebni. Zato kljub uspehu tožeče stranke v tem pritožbenem postopku, priglašenih stroškov za sestavo odgovora na pritožbo, ni naložilo v plačilo toženi stranki, ki z laično pritožbo sicer ni uspela.
OZ člen 3, 8, 75, 190, 190/1, 346, 352, 352/3, 990, 994, 994/1, 994/3, 996, 1000, 1000/1, 1000/1-8, 1001, 1001/3, 1002. ZGD-1G člen 14. ZPSPP člen 12. ZGD-1 člen 159.
družbena pogodba (societas) - pogodba o tihi družbi - pogodbena odškodninska odgovornost - sukcesivno nastajajoča škoda - pravica do udeležbe na dobičku - terjatev na izplačilo dobička - prosto urejanje obligacijskih razmerij - avtonomija - neupravičena pridobitev - obličnost - pisna oblika kot pogoj veljavnosti - zastaranje - zastaranje pogodbene odškodninske terjatve - neodpravljiva nesklepčnost - spregled pravne osebnosti
Sodišče pri odločanju ni vezano na poimenovanje pogodbe s strani pogodbenih strank. Sodišče prve stopnje bi moralo namesto pravil gospodarskih družb o tihi družbi uporabiti določbe o družbeni pogodbi (990. člen OZ).
Če tožnik trdi, da sta bila s tožencem družbenika in je treba njuno pogodbeno razmerje presojati v okviru družbene pogodbe, so sredstva, ki jih je tožnik v vložil v skupni namen, sredstva, vložena v družbo in so premoženje družbe. Prenos premoženja torej ni bil brez podlage. Tudi ni ta kasneje odpadla, pač pa je družba prenehala.
Zatrjevano škodno ravnanje (neizplačevanje dobička) ni enkratno in zaključeno ali pa trajajoče, trajno, temveč gre glede na navedbe tožnika za sicer kontinuirano, a večkratno (vsakokratno) škodno ravnanje. Neizplačevanje dobička tudi ni gotovo dejstvo, saj ni nujno, da ga poslovni subjekt v določenem časovnem obdobju sploh ustvari. Zastaranje je zato treba presojati za vsako terjatev (neizplačan dobiček iz dogovorjenega časovnega obdobja) posebej.
motenje posesti - predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - pritožbene novote - trditveno in dokazno breme
Ne glede na to, da se o zemljiščih/parcelah vodijo javne knjige (registri), to ne pomeni, da je dolžno pravno relevantna dejstva, ki so v njih dostopna, sodišče iskati in ugotavljati po uradni dolžnosti.
URS člen 1, 2, 5, 23, 34, 35, 36. ZIZ člen 65, 65/2, 71, 71/2, 73, 73/2, 221, 221/1. ZPP člen 285, 286a, 286a/1.
prisilna izselitev iz stanovanja - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - ugovor tretjega - pravna praznina - analogija - ustavnoskladna razlaga zakona - pravica do učinkovitega sodnega varstva - človekovo dostojanstvo - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - pravica do spoštovanja doma - prizadetost telesne celovitosti - načelo socialne države - materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku
Sodišče prve stopnje je sledilo določilu drugega odstavka 73. člena ZIZ, ki pa celovito ne ureja vseh družbeno pomembnih situacij, tako tudi ne položaja, ko posebej upravičeni razlogi na strani tretjega v primeru izselitve iz stanovanja, ki predstavlja dom tretje, utemeljujejo odločitev, da se mora upnikova pravica do izvršbe začasno umakniti, zaradi varstva pomembnejše pravne vrednote. Tak položaj je zakonodajalec uredil glede odloga na predlog dolžnika v drugem odstavku 71. člena ZIZ, glede tretjega pa je podana pravna praznina. Ustavno sodišče je pojasnilo, da je namen odloga izvršbe iz posebno upravičenih razlogov zagotoviti varstvo dolžnika tedaj, ko bi nadaljevanje dovoljene izvršbe z izpraznitvijo in izročitvijo stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, zaradi obstoja posebno upravičenih razlogov za dolžnika predstavljalo nedopustno trdoto, ki ne bi bila v skladu z doseženimi civilizacijskimi vrednotami ter bi lahko nasprotovala zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva in bi odrekala sleherno skrb za človeka.
URS člen 26, 140. ZLS člen 21, 24, 88. Konvencija o pravicah invalidov člen 1. ZVarD člen 1. ZIMI člen 6, 13. ZVRS člen 5.
odškodninska odgovornost države - diskriminacija zaradi invalidnosti - primerno stanovanje - izvirna pristojnost občine - nadzor države - izčrpanje pravnih sredstev
Sodišče prve stopnje ni pregledalo predpisov, ki urejajo izenačevanje možnosti invalidov in predpise o varstvu pred diskriminacijo, kar vse pomeni konkretizacijo Zakona o ratifikaciji konvencije o pravicah invalidov in izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov. Republika Slovenija je sprejela Zakon o varstvu pred diskriminacijo, Zakon o izenačevanju možnosti invalidov. Zadnji v 6. členu in 13. členu ureja prepoved diskriminacije zaradi invalidnosti in prepoved diskriminacije invalidnosti v postopkih pred državnimi organi in organi lokalne samoupravne skupnosti. Tako bo treba ugotoviti dejansko stanje za pravilno uporabo materialnega prava, ki je v tem primeru, ne samo 21. člen ZLS, ampak tudi citirani predpisi za uresničevanje pravic invalidov v skladu s podpisano Konvencijo o pravicah invalidov.
OZ člen 508, 508/2, 508/3, 610, 610/1. ZIZ člen 15, 239, 272, 275, 275/2.
predkupna pravica - kršitev predkupne pravice - verjetno izkazana terjatev - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - določitev varščine
Zadostno zavarovanje je lahko le takšno, ki ne glede na vse možne okoliščine in dogodke v času od izdaje zavarovanja do njegovega predvidenega unovčenja zagotavlja, da bo prejemnik zavarovanja na njegovi podlagi ob zapadlosti obveznosti lahko prejel svoje plačilo. Po mnenju pritožbenega sodišča izjava upnice, da za plačilo jamči z vsem svojim premoženjem sploh ne predstavlja zavarovanja, saj v ničemer ne izboljšuje položaja prodajalcev kot upnikov. Enako pa velja tudi za elektronsko sporočilo, iz katerega izhaja zgolj to, da naj bi bil upnici odobren kredit, ki bi ga lahko črpala šele pod določenimi pogoji.
(ne)izvrševanje pogodbe - zastaranje terjatve - splošni petletni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje
Ker sodišče prve stopnje dokaznega postopka sploh ni izvedlo, višje sodišče svoje kontrolne funkcije ne more opraviti, poleg tega pa pritožbena obravnava ni namenjena nadomeščanju sojenja, ki ga mora opraviti sodišče prve stopnje.
KZ-1 člen 173, 173/3. ZKP člen 314, 314/3, 314/6. ZKP člen 328, 328/1.
kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - kršitev obsojenčeve pravice do obrambe - prepis zvočnega posnetka glavne obravnave - vročitev prepisa zvočnega posnetka naroka
1. Ker zagovornica okoliščin, za kaj konkretno bi naj bil obdolženec objektivno prikrajšan, ker je sedel na t.i. zatožni klopi, na glavni obravnavi ni problematizirala, prav tako pa tega ne stori niti v pritožbi, saj zgolj eventualno zatrjuje, da bi obdolženec lahko reagiral na obrazno mimiko zaslišanih prič, je uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP neutemeljena.
2. Posnetki glavnih obravnav se v celoti ali deloma prepišejo na utemeljeno zahtevo strank ali če sodnik sam tako odredi (šesti odstavek 314. člena ZKP). Ker iz podatkov spisa ne izhaja, da bi obramba od sodišča zahtevala prepis zvočnega posnetka glavne obravnave, in ker sodišče tega ni dolžno napraviti po uradni dolžnosti, medtem ko je iz zapisnikov o glavni obravnavi razvidno, da sta bila obdolženec in njegova zagovornica navzoča na vseh narokih, zagovornica pa je tudi aktivno sodelovala, saj je pričam in izvedencema postavljala vprašanja, očitane kršitve ni mogoče ugotoviti.
ugotovitev nedopustnosti izvršbe - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - umik tožbe - stroški pravdnega postopka - zahteva za povrnitev pravdnih stroškov - ustavitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - izpolnitev tožbenega zahtevka - uspeh v pravdi - zloraba pravic
Ustavitve izvršilnega postopka zaradi razloga, na katerega pravdni stranki nista imeli vpliva, ni mogoče šteti kot izpolnitve tožbenega zahtevka iz prvega odstavka 158. člena ZPP v postopku na ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00026610
SPZ člen 115, 116. OZ člen 197, 335, 335/3. ZPP člen 4, 7, 214, 214/2, 285, 337, 337/1, 337/3.
razmerja med etažnimi lastniki - upravnik - poslovna stavba - stroški obratovanja - stroški vzdrževanja - stroški upravljanja - ključ delitve stroškov - trditveno breme - procesni pobotni ugovor - ugovor zastaranja v pritožbi
Na tem mestu pritožbeno sodišče dodaja, da se tožeča stranka v pritožbi ne more uspešno sklicevati na sklep etažnih lastnikov, saj je v postopku na prvi stopnji sama priznala pravilnost delilnega razmerja 75,616% za stavbo 231 in 24,384% za stavbo 233 v smislu 115. člena SPZ, zato bi bilo za določitev drugačnega delilnega razmerja (68,4% za stavbo 231 in 31,6% za stavbo 233) potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov stavb 231 in 233 (smiselno 116. SPZ), vendar to v obravnavanem primeru nesporno oziroma nedvomno ni bilo podano.
Obveznost plačila stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja mora temeljiti na jasnem, matematično preverljivem izračunu, v katerem ključ delitve stroškov ne sme biti neznanka. Ker je v sporu breme trditev in dokazov v zvezi z višino stroškov na upravniku stavbe, njega bremeni okoliščina, da pravilnosti izračuna stroška ni mogoče preveriti.
Sklicevanje na obsežne razdelilnike in njihove priloge kot na del trditvene podlage v primeru konkretiziranega ugovora etažnega lastnika, da izračuna stroškov ni mogoče preveriti, ne zadošča, saj obseg dokumentacije onemogoča preizkus pravilnosti izračuna stroškov po posameznih postavkah. Ni namreč naloga sodišča, da iz obsežnih listin, ki so predložene kot dokaz, samo išče in izbira pomembna dejstva, še zlasti, če gre za obsežno dokumentacijo, ki obsega več sto strani. Listinski dokazi so namreč namenjeni zgolj preverjanju resničnosti navedb pravdnih strank, ni pa mogoče z njimi navedbe dopolnjevati ali pričakovati, da bo to namesto strank storilo sodišče.
Čeprav so zastaralni roki tudi roki materialnega prava, na potek le-teh sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, saj mu to izrecno prepoveduje določba tretjega odstavka 335. člena OZ, ki določa, da se sodišče ne sme ozirati na zastaranje, če se dolžnik nanj ne sklicuje. Navedeno velja tudi v primeru ugovora procesnega pobota. Ker se tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala na zastaranje v pobot uveljavljane terjatve tožene stranke, se sodišče prve stopnje z zastaranjem te terjatve utemeljeno ni ukvarjalo. Ugovor zastaranja, ki ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje, pa se ne more uveljavljati v pritožbi (tretji odstavek 337. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00026637
ZNP člen 35, 35/3, 37, 139. ZPP člen 236, 263, 359. SPZ člen 77, 77/1.
postopek za določitev meje - ureditev meje - priposestvovanje spornega mejnega prostora - izvrševanje posesti - dokazno breme - potek meje v naravi - močnejša pravica - skupni stroški postopka - krivda za nastanek spora - zavrnitev dokaznega predloga - nesubstanciran dokazni predlog
Predlagatelj je bil sicer s strani Geodetske uprave pozvan, da vloži predlog za sodno ureditev meje, ker se s predlagano mejo ni strinjal. Vendar zgolj okoliščina, da ni uspel dokazati močnejše pravice v postopku, ne pomeni, da je podana njegova krivda za nastanek spora o meji in da bi zato moral vse stroške postopka trpeti on.
Pavšalen in nesubstanciran dokazni predlog predstavlja razlog za upravičeno zavrnitev dokaznega predloga.
Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 1, 1/1, 1/1-a, 7, 7/1, 7/2, 30, 35, 35/1, 36, 36/1, 39, 39/1, 50, 51, 51/1, 53, 58, 58/1, 58/3, 59, 78. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3, 3/2.
Glede na to, da imata tožeča stranka, ki naj bi bila prodajalec, in tožena stranka, ki naj bi bila kupec, sedeže v različnih državah (prva v Franciji, druga pa v Republiki Sloveniji), ki sta obe podpisnici Konvencije Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga, podpisane 11. 4. 1980 na Dunaju (Ur. l. SFRJ, MP, št. 10/1984; Ur. l. RS, MP, št. 19/1993), je treba za prodajno pogodbo v konkretnem primeru na podlagi (a) alineje prvega odstavka 1. člena CISG uporabiti določbe prej navedene konvencije.
ZDen člen 78, 78/1, 81. ZD člen 12, 214, 214/3. ZZZDR člen 212.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - začasni skrbnik denacionaliziranega premoženja - skrbnik za poseben primer - oporoka - oporočno razpolaganje - vstopna pravica dediča - dedni dogovor - dediči
Po 81. členu ZDen imajo oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, glede premoženja, ki pripade upravičencu po tej odločbi, pravni učinek samo, če je to v oporoki izrecno navedeno. Določbe o dedovanju v ZDen so lex specialis in jih je treba razlagati ozko. To pomeni, da se omejitve iz 81. člena ZDen nanašajo le na oporočna razpolaganja denacionalizacijskega upravičenca, ki mu je bilo premoženje vrnjeno, ne pa na oporočna razpolaganja njegovih dedičev, ter le na oporočna razpolaganja napravljena pred odločbo o denacionalizaciji, ne pa pred samo nacionalizacijo. Oporočna razpolaganja dedičev denacionalizacijskega upravičenca se tako nanašajo na denacionalizirano premoženje, ne glede na to, ali je v oporoki to izrecno navedeno. Vendar oporoke ni moč upoštevati, če je dedič umrl pred pravnomočnostjo denacionalizacijske odločbe. Kot že zgoraj navedeno, v takem primeru nastopi dedovanje po vstopni pravici, ki pa velja zgolj za zakonite dediče, saj vstopne pravice pri oporočnem dedovanju ni.
OZ člen 587, 587/1, 605, 605/1, 609. ZPSPP člen 32, 32/2. SPZ člen 92, 92/1, 92/2, 100.
vrnitveni zahtevek - izročitev in izpraznitev nepremičnine - pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe o leasingu - smiselna uporaba določb - zakupna (najemna) pogodba - podnajem - prenehanje podnajema
Ker je tožeča stranka odstopila od pogodbe o finančnem leasingu nepremičnine, je s tem prenehalo tudi podzakupno razmerje, ki ga je družba Y. d. o. o. sklenila s toženo stranko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - VOLITVE
VSL00027685
ZNP-1 člen 216, 216/1. ZNP člen 37, 44. ZPP člen 247, 247/2. DZ člen 295, 295/1. ZVDZ člen 7, 7/3.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti - odvzem poslovne sposobnosti - popoln odvzem poslovne sposobnosti - odvzem aktivne in pasivne volilne pravice - psihiatrično izvedensko mnenje - postavitev drugega izvedenca - pristranskost izvedenca - predlog za izločitev izvedenca - pregled s strani sodnega izvedenca
Že uvedene postopke za odvzem poslovne sposobnosti po ZNP je treba po tem zakonu tudi zaključiti, bo pa učinek pravnomočne odločbe po predhodni določbi DZ tak, da šteje, da je taka oseba postavljena pod skrbništvo in, če je bil odvzem poslovne sposobnosti popoln, ne more samostojno opravljati nobenih pravnih poslov.
spor o vsebini oporoke - volja zapustnika - nejasna izjava - obseg zapuščine - spor o obsegu zapuščine - spor ali premoženje spada v zapuščino - pripoznava zahtevka - izločitev iz zapuščine - napotitev na pravdo - vložitev tožbe v manjšem obsegu od obsega napotitve
Ker je med dedinjami spor glede vsebine oporoke, ni mogoče šteti, da sta se obe sodedinji strinjali z izločitvenim zahtevkom oziroma obsegom zapuščine.
Vsebina oporoke oziroma volja zapustnika ni jasna, zato je napotitev na pravdo potrebna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00027676
OZ člen 6, 104, 104/1, 104/4, 105, 105/2, 105/3, 333.
pogodba o ustanovitvi in vodenju računa - kršitev pogodbe - prenehanje pogodbe - negativno stanje na bančnem računu - poziv za izpolnitev obveznosti - opomin na izpolnitev obveznosti - dodaten rok za izpolnitev - neizpolnitev obveznosti - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - čas kot bistvena sestavina pogodbe - razveza pogodbe - vročanje - fikcija vročitve - prejem opomina - skrbnost ravnanja
Iz splošnih pogojev jasno izhaja, da je bila fikcija vročitve predvidena izključno za primere vročanja izpiskov o stanju na računu. Takšen izpisek za imetnika računa nima nobenih posledic, temveč je zgolj informativne narave, imetnik pa s stanjem na računu lahko seznani tudi na drugačen način (na primer ob dvigu na bankomatu, na bančnem okencu ali preko elektronske aplikacije). Smiselna uporaba v 11. členu splošnih pogojev urejene fikcije vročitve tudi za vročanje izjave, s katero tožnica imetniku osebnega računa daje dodaten rok za izpolnitev, pri čemer njegova pasivnost povzroči prenehanje pogodbe po samem zakonu, ni na mestu.
Ni izključena možnost, da na priporočeno poslani pošiljki do zaznamka „ni dvignil“, pride tudi zaradi okoliščin, ki jih ni mogoče šteti v breme naslovnika. Tako lahko do daljše odsotnosti (zaradi katere je pošiljka vrnjena pošiljatelju) pride zaradi dopusta, službene poti, bolezni in podobno. Vendar pa pritožnik takih okoliščin ni zatrjeval ne pred sodiščem prve stopnje, ne zatrjuje pa jih niti v pritožbi. Ob dejstvu, da toženec priporočene pošiljke brez opravičljivega razloga ni dvignil, pa bi bilo od tožnice pretirano zahtevati, da poskuse vročitve ponavlja. Sama namreč ne more vplivati na to, ali bo nasprotna stranka pošiljko prevzela in je v to ni mogoče prisiliti niti z več zaporednimi poskusi vročanja. Ker vročanje po elektronski pošti oziroma preko bančnega svetovalca tožnici ne daje primernega dokaza o vročitvi obvestila, ji tudi tega, da se ni poslužila te možnosti, ni mogoče očitati.
pritožba edinega dediča zoper sklep o dedovanju - prepozna pritožba - nepravočasna pritožba v zapuščinskem postopku
Res je, kot pravi sodišče prve stopnje, da je dedinja zamudila rok za vložitev pritožbe, vendar je ob tem spregledalo, da lahko sodišče druge stopnje upošteva tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep (tretji odstavek 173. člena DZ). Ker je pritožnica edina dedinja, bi torej lahko šlo prav za situacijo iz tretjega odstavka 173. člena ZD, zato sodišče prepozne pritožbe ne bi smelo zavreči sámo, temveč bi jo moralo predložiti višjemu sodišču in njemu prepustiti odločitev.