plačilo najemnine - najemna pogodba za stanovanje za določen čas - prenehanje najemnega razmerja - odpovedni rok - sporazumno prenehanje najemne pogodbe - izjava volje - konkludentna ravnanja - izselitev iz stanovanja - prepričljiva dokazna ocena
Podana ni bila nobena objektivna okoliščina, na podlagi katere bi lahko toženka (najemnica) utemeljeno sklepala, da je najemna pogodba prenehala na podlagi sporazuma strank z izselitvijo in ki bi tako od tožnice (najemodajalke) terjala aktivno ravnanje v smeri zadržanja pravice do najemnine do izteka v aneksu dogovorjenega trajanja najemne pogodbe.
OZ člen 3, 8, 75, 190, 190/1, 346, 352, 352/3, 990, 994, 994/1, 994/3, 996, 1000, 1000/1, 1000/1-8, 1001, 1001/3, 1002. ZGD-1G člen 14. ZPSPP člen 12. ZGD-1 člen 159.
družbena pogodba (societas) - pogodba o tihi družbi - pogodbena odškodninska odgovornost - sukcesivno nastajajoča škoda - pravica do udeležbe na dobičku - terjatev na izplačilo dobička - prosto urejanje obligacijskih razmerij - avtonomija - neupravičena pridobitev - obličnost - pisna oblika kot pogoj veljavnosti - zastaranje - zastaranje pogodbene odškodninske terjatve - neodpravljiva nesklepčnost - spregled pravne osebnosti
Sodišče pri odločanju ni vezano na poimenovanje pogodbe s strani pogodbenih strank. Sodišče prve stopnje bi moralo namesto pravil gospodarskih družb o tihi družbi uporabiti določbe o družbeni pogodbi (990. člen OZ).
Če tožnik trdi, da sta bila s tožencem družbenika in je treba njuno pogodbeno razmerje presojati v okviru družbene pogodbe, so sredstva, ki jih je tožnik v vložil v skupni namen, sredstva, vložena v družbo in so premoženje družbe. Prenos premoženja torej ni bil brez podlage. Tudi ni ta kasneje odpadla, pač pa je družba prenehala.
Zatrjevano škodno ravnanje (neizplačevanje dobička) ni enkratno in zaključeno ali pa trajajoče, trajno, temveč gre glede na navedbe tožnika za sicer kontinuirano, a večkratno (vsakokratno) škodno ravnanje. Neizplačevanje dobička tudi ni gotovo dejstvo, saj ni nujno, da ga poslovni subjekt v določenem časovnem obdobju sploh ustvari. Zastaranje je zato treba presojati za vsako terjatev (neizplačan dobiček iz dogovorjenega časovnega obdobja) posebej.
URS člen 26, 140. ZLS člen 21, 24, 88. Konvencija o pravicah invalidov člen 1. ZVarD člen 1. ZIMI člen 6, 13. ZVRS člen 5.
odškodninska odgovornost države - diskriminacija zaradi invalidnosti - primerno stanovanje - izvirna pristojnost občine - nadzor države - izčrpanje pravnih sredstev
Sodišče prve stopnje ni pregledalo predpisov, ki urejajo izenačevanje možnosti invalidov in predpise o varstvu pred diskriminacijo, kar vse pomeni konkretizacijo Zakona o ratifikaciji konvencije o pravicah invalidov in izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov. Republika Slovenija je sprejela Zakon o varstvu pred diskriminacijo, Zakon o izenačevanju možnosti invalidov. Zadnji v 6. členu in 13. členu ureja prepoved diskriminacije zaradi invalidnosti in prepoved diskriminacije invalidnosti v postopkih pred državnimi organi in organi lokalne samoupravne skupnosti. Tako bo treba ugotoviti dejansko stanje za pravilno uporabo materialnega prava, ki je v tem primeru, ne samo 21. člen ZLS, ampak tudi citirani predpisi za uresničevanje pravic invalidov v skladu s podpisano Konvencijo o pravicah invalidov.
ugotovitev nedopustnosti izvršbe - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - umik tožbe - stroški pravdnega postopka - zahteva za povrnitev pravdnih stroškov - ustavitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - izpolnitev tožbenega zahtevka - uspeh v pravdi - zloraba pravic
Ustavitve izvršilnega postopka zaradi razloga, na katerega pravdni stranki nista imeli vpliva, ni mogoče šteti kot izpolnitve tožbenega zahtevka iz prvega odstavka 158. člena ZPP v postopku na ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00027676
OZ člen 6, 104, 104/1, 104/4, 105, 105/2, 105/3, 333.
pogodba o ustanovitvi in vodenju računa - kršitev pogodbe - prenehanje pogodbe - negativno stanje na bančnem računu - poziv za izpolnitev obveznosti - opomin na izpolnitev obveznosti - dodaten rok za izpolnitev - neizpolnitev obveznosti - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - čas kot bistvena sestavina pogodbe - razveza pogodbe - vročanje - fikcija vročitve - prejem opomina - skrbnost ravnanja
Iz splošnih pogojev jasno izhaja, da je bila fikcija vročitve predvidena izključno za primere vročanja izpiskov o stanju na računu. Takšen izpisek za imetnika računa nima nobenih posledic, temveč je zgolj informativne narave, imetnik pa s stanjem na računu lahko seznani tudi na drugačen način (na primer ob dvigu na bankomatu, na bančnem okencu ali preko elektronske aplikacije). Smiselna uporaba v 11. členu splošnih pogojev urejene fikcije vročitve tudi za vročanje izjave, s katero tožnica imetniku osebnega računa daje dodaten rok za izpolnitev, pri čemer njegova pasivnost povzroči prenehanje pogodbe po samem zakonu, ni na mestu.
Ni izključena možnost, da na priporočeno poslani pošiljki do zaznamka „ni dvignil“, pride tudi zaradi okoliščin, ki jih ni mogoče šteti v breme naslovnika. Tako lahko do daljše odsotnosti (zaradi katere je pošiljka vrnjena pošiljatelju) pride zaradi dopusta, službene poti, bolezni in podobno. Vendar pa pritožnik takih okoliščin ni zatrjeval ne pred sodiščem prve stopnje, ne zatrjuje pa jih niti v pritožbi. Ob dejstvu, da toženec priporočene pošiljke brez opravičljivega razloga ni dvignil, pa bi bilo od tožnice pretirano zahtevati, da poskuse vročitve ponavlja. Sama namreč ne more vplivati na to, ali bo nasprotna stranka pošiljko prevzela in je v to ni mogoče prisiliti niti z več zaporednimi poskusi vročanja. Ker vročanje po elektronski pošti oziroma preko bančnega svetovalca tožnici ne daje primernega dokaza o vročitvi obvestila, ji tudi tega, da se ni poslužila te možnosti, ni mogoče očitati.
URS člen 1, 2, 5, 23, 34, 35, 36. ZIZ člen 65, 65/2, 71, 71/2, 73, 73/2, 221, 221/1. ZPP člen 285, 286a, 286a/1.
prisilna izselitev iz stanovanja - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - ugovor tretjega - pravna praznina - analogija - ustavnoskladna razlaga zakona - pravica do učinkovitega sodnega varstva - človekovo dostojanstvo - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - pravica do spoštovanja doma - prizadetost telesne celovitosti - načelo socialne države - materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku
Sodišče prve stopnje je sledilo določilu drugega odstavka 73. člena ZIZ, ki pa celovito ne ureja vseh družbeno pomembnih situacij, tako tudi ne položaja, ko posebej upravičeni razlogi na strani tretjega v primeru izselitve iz stanovanja, ki predstavlja dom tretje, utemeljujejo odločitev, da se mora upnikova pravica do izvršbe začasno umakniti, zaradi varstva pomembnejše pravne vrednote. Tak položaj je zakonodajalec uredil glede odloga na predlog dolžnika v drugem odstavku 71. člena ZIZ, glede tretjega pa je podana pravna praznina. Ustavno sodišče je pojasnilo, da je namen odloga izvršbe iz posebno upravičenih razlogov zagotoviti varstvo dolžnika tedaj, ko bi nadaljevanje dovoljene izvršbe z izpraznitvijo in izročitvijo stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, zaradi obstoja posebno upravičenih razlogov za dolžnika predstavljalo nedopustno trdoto, ki ne bi bila v skladu z doseženimi civilizacijskimi vrednotami ter bi lahko nasprotovala zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva in bi odrekala sleherno skrb za človeka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - VOLITVE
VSL00027685
ZNP-1 člen 216, 216/1. ZNP člen 37, 44. ZPP člen 247, 247/2. DZ člen 295, 295/1. ZVDZ člen 7, 7/3.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti - odvzem poslovne sposobnosti - popoln odvzem poslovne sposobnosti - odvzem aktivne in pasivne volilne pravice - psihiatrično izvedensko mnenje - postavitev drugega izvedenca - pristranskost izvedenca - predlog za izločitev izvedenca - pregled s strani sodnega izvedenca
Že uvedene postopke za odvzem poslovne sposobnosti po ZNP je treba po tem zakonu tudi zaključiti, bo pa učinek pravnomočne odločbe po predhodni določbi DZ tak, da šteje, da je taka oseba postavljena pod skrbništvo in, če je bil odvzem poslovne sposobnosti popoln, ne more samostojno opravljati nobenih pravnih poslov.
ZDen člen 78, 78/1, 81. ZD člen 12, 214, 214/3. ZZZDR člen 212.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - začasni skrbnik denacionaliziranega premoženja - skrbnik za poseben primer - oporoka - oporočno razpolaganje - vstopna pravica dediča - dedni dogovor - dediči
Po 81. členu ZDen imajo oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, glede premoženja, ki pripade upravičencu po tej odločbi, pravni učinek samo, če je to v oporoki izrecno navedeno. Določbe o dedovanju v ZDen so lex specialis in jih je treba razlagati ozko. To pomeni, da se omejitve iz 81. člena ZDen nanašajo le na oporočna razpolaganja denacionalizacijskega upravičenca, ki mu je bilo premoženje vrnjeno, ne pa na oporočna razpolaganja njegovih dedičev, ter le na oporočna razpolaganja napravljena pred odločbo o denacionalizaciji, ne pa pred samo nacionalizacijo. Oporočna razpolaganja dedičev denacionalizacijskega upravičenca se tako nanašajo na denacionalizirano premoženje, ne glede na to, ali je v oporoki to izrecno navedeno. Vendar oporoke ni moč upoštevati, če je dedič umrl pred pravnomočnostjo denacionalizacijske odločbe. Kot že zgoraj navedeno, v takem primeru nastopi dedovanje po vstopni pravici, ki pa velja zgolj za zakonite dediče, saj vstopne pravice pri oporočnem dedovanju ni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00026610
SPZ člen 115, 116. OZ člen 197, 335, 335/3. ZPP člen 4, 7, 214, 214/2, 285, 337, 337/1, 337/3.
razmerja med etažnimi lastniki - upravnik - poslovna stavba - stroški obratovanja - stroški vzdrževanja - stroški upravljanja - ključ delitve stroškov - trditveno breme - procesni pobotni ugovor - ugovor zastaranja v pritožbi
Na tem mestu pritožbeno sodišče dodaja, da se tožeča stranka v pritožbi ne more uspešno sklicevati na sklep etažnih lastnikov, saj je v postopku na prvi stopnji sama priznala pravilnost delilnega razmerja 75,616% za stavbo 231 in 24,384% za stavbo 233 v smislu 115. člena SPZ, zato bi bilo za določitev drugačnega delilnega razmerja (68,4% za stavbo 231 in 31,6% za stavbo 233) potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov stavb 231 in 233 (smiselno 116. SPZ), vendar to v obravnavanem primeru nesporno oziroma nedvomno ni bilo podano.
Obveznost plačila stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja mora temeljiti na jasnem, matematično preverljivem izračunu, v katerem ključ delitve stroškov ne sme biti neznanka. Ker je v sporu breme trditev in dokazov v zvezi z višino stroškov na upravniku stavbe, njega bremeni okoliščina, da pravilnosti izračuna stroška ni mogoče preveriti.
Sklicevanje na obsežne razdelilnike in njihove priloge kot na del trditvene podlage v primeru konkretiziranega ugovora etažnega lastnika, da izračuna stroškov ni mogoče preveriti, ne zadošča, saj obseg dokumentacije onemogoča preizkus pravilnosti izračuna stroškov po posameznih postavkah. Ni namreč naloga sodišča, da iz obsežnih listin, ki so predložene kot dokaz, samo išče in izbira pomembna dejstva, še zlasti, če gre za obsežno dokumentacijo, ki obsega več sto strani. Listinski dokazi so namreč namenjeni zgolj preverjanju resničnosti navedb pravdnih strank, ni pa mogoče z njimi navedbe dopolnjevati ali pričakovati, da bo to namesto strank storilo sodišče.
Čeprav so zastaralni roki tudi roki materialnega prava, na potek le-teh sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, saj mu to izrecno prepoveduje določba tretjega odstavka 335. člena OZ, ki določa, da se sodišče ne sme ozirati na zastaranje, če se dolžnik nanj ne sklicuje. Navedeno velja tudi v primeru ugovora procesnega pobota. Ker se tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala na zastaranje v pobot uveljavljane terjatve tožene stranke, se sodišče prve stopnje z zastaranjem te terjatve utemeljeno ni ukvarjalo. Ugovor zastaranja, ki ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje, pa se ne more uveljavljati v pritožbi (tretji odstavek 337. člena ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00028324
ZKP člen 371/1-11, 383/1-1, 354, 299. KZ-1 člen 245/5, 245/1, 57.
voljna sestavina naklepa - kaznivo dejanje pranja denarja - pogojna obsodba - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - uradni preizkus - sprememba obtožbe - ponovno sojenje pred drugim senatom
Sodišče prve stopnje v napadeni sodbi ugotavlja krivdo v obliki direktnega naklepa glede obdolženčevega ravnanja, s katerim je zakril izvor prejetega denarja na način, da je po ustnem medsebojnem dogovoru z B. B. po prejemu vsakega posameznega nakazila denarja, opravil gotovinske dvige in s tem zakril sledljivost nadaljnjega toka denarja. Pri tem navedeno obliko krivde obrazloži zgolj z zavedanjem obdolženca, da je bilo njegovo ravnanje namenjeno temu, da se zakrije izvor nezakonito pridobljenega premoženja (točki 13 in 18 obrazložitve), ne navaja pa razlogov o obdolženčevem hotenju ali privolitvi, da prikrije izvor denarja in sledljivost njegovega nadaljnjega toka, pri čemer je šlo za denar, ki ga je B. B. pridobival s kaznivim dejanjem na račun Občine C. Prvostopna sodba ima razloge le o zavestni sestavini naklepa, ne pa tudi o njegovi voljni sestavini. Zato so razlogi prvostopne sodbe glede tega pomanjkljivi in nerazumljivi.
motenje posesti - predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - pritožbene novote - trditveno in dokazno breme
Ne glede na to, da se o zemljiščih/parcelah vodijo javne knjige (registri), to ne pomeni, da je dolžno pravno relevantna dejstva, ki so v njih dostopna, sodišče iskati in ugotavljati po uradni dolžnosti.
OZ člen 587, 587/1, 605, 605/1, 609. ZPSPP člen 32, 32/2. SPZ člen 92, 92/1, 92/2, 100.
vrnitveni zahtevek - izročitev in izpraznitev nepremičnine - pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe o leasingu - smiselna uporaba določb - zakupna (najemna) pogodba - podnajem - prenehanje podnajema
Ker je tožeča stranka odstopila od pogodbe o finančnem leasingu nepremičnine, je s tem prenehalo tudi podzakupno razmerje, ki ga je družba Y. d. o. o. sklenila s toženo stranko.
nesklepčnost tožbenega zahtevka - višina premoženjske škode - trditveno in dokazno breme - zavrnitev predloga za podaljšanje sodnega roka
Opravičljiv razlog, da tožeča stranka v postavljenem roku ni mogla konkretizirati nastale škode na njivskih površinah, zato ne more biti dejstvo, da je v poplavnem dogodku izgubila vse svoje premoženje in večino dokumentov ter predmetov, ter da si mora zato pomagati z drugimi sredstvi, kot je primerjava z vrednostjo podobnih predmetov ali celo s strokovnim mnenjem o vrednosti škode. Takšen opravičljiv razlog tudi ne more biti krajevna oddaljenost med pooblaščenko in tožečo stranko in dejstvo, da je tožeča stranka starejša oseba, še posebej zato, ker je tožeča stranka po pooblaščenki tožbo vložila že 4. 11. 2015.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00026599
OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1.
nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - udarnina prsnega koša - višina odškodnine - prometna nesreča - stroški postopka - uspeh pravdnih strank - ločeno vrednotenje po temelju in po višini
Nevšečnosti med zdravljenjem, ki je trajalo dobrih 14 mesecev, s tem da je izvedenec težave, ki jih je tožnik imel v zadnjih 8 mesecih, opredelil le še kot nesposobnost za večje napore, ni mogoče opredeliti kot zmanjšanja življenjske aktivnosti v smislu odškodninskega prava. Začasne neugodnosti, ki jih je tožnik trpel (hudo pešanje srca z občutkom pomanjkanja zraka, občutkom nemoči in nezmožnostjo normalnega gibanja) zlasti v prvem trimesečju po nezgodi, pa niso bile tako intenzivne, da bi jih lahko sodišče upoštevalo posebej in ne v okviru nevšečnosti v času zdravljenja.
štetje roka - vročanje - izpraznitev poslovnega prostora - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - najemna pogodba za poslovni prostor - najemna pogodba za določen čas - prenehanje najema s potekom določenega časa
Zadnji dan roka je bila nedelja, torej dan, ki je dela prost. Rok za vložitev naloga za izpraznitev prostora je potekel prvi naslednji delovni dan, to je v ponedeljek.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobrovernost priposestvovalca - vložen zahtevek za denacionalizacijo zemljišč - priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovalna doba - nasprotovanje lastnika - obličnost - vznemirjanje lastninske pravice - posredni motilec
V pravdi zaradi vnemirjanja lastninske pravice je poleg neposrednega motilca pasivno legitimiran tudi posredni motilec, po katerega nalogu oziroma naročilu je neposredni motilec storil vznemirjenje, ali pa tisti, ki ima od takega neposrednega vznemirjenja korist, ki jo kasneje odobri.
spor o vsebini oporoke - volja zapustnika - nejasna izjava - obseg zapuščine - spor o obsegu zapuščine - spor ali premoženje spada v zapuščino - pripoznava zahtevka - izločitev iz zapuščine - napotitev na pravdo - vložitev tožbe v manjšem obsegu od obsega napotitve
Ker je med dedinjami spor glede vsebine oporoke, ni mogoče šteti, da sta se obe sodedinji strinjali z izločitvenim zahtevkom oziroma obsegom zapuščine.
Vsebina oporoke oziroma volja zapustnika ni jasna, zato je napotitev na pravdo potrebna.
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3. Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 21. ZOZP člen 42a. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 2005) člen 1094, 1103.
denarna odškodnina - odškodnina zaradi smrti - prispevek k nastanku škodnega dogodka - izgubljeno preživljanje - denarna renta zaradi izgubljenega preživljanja - uporaba tujega prava - pravo države v kateri se je pripetila prometna nesreča lex loci actus - pooblaščena zavarovalnica - nastanek zamude - tek zakonskih zamudnih obresti
Pri odmeri denarne rente zaradi izgubljenega preživljanja je odločilno, kolikšen del dohodka je pokojni oče dajal svoji hčerki za njene potrebe, torej prispeval k njenemu preživljanju (1094. člen ZOO). Gre za odškodnino v višini dejanskega pričakovanega preživljanja. Znesek denarne rente se odmeri glede na vse okoliščine primera, ne more pa biti višji od oškodovančevega prikrajšanja, se pravi od tega, od tistega, kar bi oškodovanec dobival od umrlega, če bi bil ostal živ. Ker premoženje, pridobljeno z dedovanjem po pokojnem očetu, izvira iz drugega pravnega naslova, ne gre za korist, ki bi se upoštevala pri odmeri odškodnine.
Haška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče, v 3. členu določa, da se za presojo civilne nepogodbene odgovornosti, ki izvira iz prometne nesreče, za kar gre tudi v obravnavanem primeru (razmerje oškodovanec - tuja (nemška) odgovorna zavarovalnica povzročitelja nesreče), uporabi pravo države, v kateri se je pripetila nesreča. Ker se je pripetila na Hrvaškem, je treba za presojo denarne odškodnine, vključno z obrestmi, uporabiti hrvaško pravo.
Notifikacija (pred pravdo naslovljen zahtevek na pooblaščeno zavarovalnico) korespondenčni zavarovalnici odgovornostne nemške zavarovalnice v Republiki Sloveniji učinkuje, kot da bi bila naslovljena na tujo zavarovalnico (toženo stranko), saj je le tako lahko dosežen namen ustanovitve korespondenčnih zavarovalnic po Evropski direktivi 2009/103/ES o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti, s katero je zagotovljeno učinkovito uveljavljanje povračila škode v državi oškodovančevega stalnega prebivališča.
prekinitev postopka - zahteva za varstvo zakonitosti - premoženjsko pravni zahtevek - vezanost na kazensko obsodilno sodbo
Sodišče prve stopnje zaključuje, da vložena zahteva za varstvo zakonitosti zoper kazensko sodbo ne predstavlja zakonskega določenega razloga, zaradi katerega bi lahko sodišče ta pravdni postopek prekinilo.
Tožnica, ki v obravnavanem primeru v kazenskem postopku ni prijavila premoženjskopravnega zahtevka, je morala začeti pravdo za ugotovitev svojega zahtevka, da lahko po njegovi ugotovitvi zahteva plačilo iz odvzete vrednosti.