ZPP člen 311, 311/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 120.
plačilo obveznosti po pogodbi - telekomunikacijske storitve - pravno pomembna dejstva - zapadlost terjatve do konca glavne obravnave - izpolnitev pogodbene obveznosti - kršitev pravice do izjave - splošni pogodbeni pogoji
Netemeljeno je pritožnikovo vztrajanje pri neobstoju njegove obveznosti vrnitve telekomunikacijske opreme tožnici, s katerim nasprotuje zaračunanemu strošku v znesku 223,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da takšna obveznost toženca izhaja iz 6. člena Splošnih pogojev poslovanja tožnice, ki so bili kot sestavni del naročniške pogodbe za pogodbeni stranki enako zavezujoči kot sama pogodba (glej 120. člen OZ). Zato ne drži, da bi morala biti v zvezi s toženčevo obveznostjo vrnitve telekomunikacijske opreme sklenjena kakšna posebna, dodatna pogodba. Splošni pogoji tožnice urejajo tudi obveznosti naročnika po prenehanju naročniškega razmerja in se ne nanašajo le na delovanje telekomunikacijskih storitev, interneta, telefona in TV programa, kot zmotno meni toženec.
spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog
Absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (t. i. protispisnost) je podana takrat, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Protispisnost je napaka tehnične narave. Gre torej za napačen postopek prenosa podatkov. Takšen napačen prenos podatkov pa iz izpodbijane sodbe ni razviden.
plačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - domneva pravočasnosti plačila - nalog za plačilo sodne takse - pravočasnost naloga
Sodna taksa mora biti plačana v roku 15 dni ali pa mora biti v enakem roku oddan nalog ponudniku plačilnih storitev, da se lahko upošteva domneva pravočasnega plačila sodne takse iz prvega odstavka 6.b člena ZST-1; šele če taksni zavezanec v roku za plačilo sodne takse odda nalog za njeno plačilo, se lahko upošteva, da je bilo njegovo plačilo opravljeno pravočasno, kljub temu da je sodišče denarni znesek prejelo po izteku roka.
ZPP člen 108, 142, 142/4, 336, 343, 343/1, 343/3, 346.
zloraba procesnih pravic - kaznovanje zaradi zlorabe pravic - denarna kazen - prepozna pritožba - vročanje - osebna vročitev - obvestilo o prispelem pisanju - pritožbeni rok - pritožba, vložena po izteku roka - zavrženje prepozne pritožbe - obvezne sestavine pritožbe - podpis pritožnika - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
Ker pritožba ni podpisana, podpis pa je obvezna sestavina pritožbe, je toženčeva pritožba nepopolna (tretji odstavek 343. člena ZPP), zato bi jo bilo treba zavreči tudi v primeru njene pravočasnosti (prvi odstavek 343. člena ZPP), saj se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP).
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja - ogrožanje sebe in drugih - milejši ukrep
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve je prisilni ukrep, ki posega v pravice zdravljene osebe do osebne svobode, do varstva duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja. Vendar ustavno zagotovljene pravice niso neomejene. Ustava dopušča, zakon pa ureja, kdaj je mogoč odvzem človekove prostosti in kdaj je dopusten poseg v pravico do prostovoljnega zdravljenja. Dovoljen je, če je tak poseg nujen bodisi zaradi varovanja drugih oseb bodisi zaradi posebnega varstva same osebe, ki nujno potrebuje zdravljenje. Zato se zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve izvaja pod pogoji, ki jih določa zakon, z omejitvijo trajanja na najkrajši možni čas.
litispendenca - procesni pobotni ugovor - zavrženje ugovora - stroški pravdnega postopka - prvi narok za glavno obravnavo
O zavrženju spornega dela procesnega pobotnega ugovora bi bilo lahko odločeno že ob podaji ugovora litispendence, medtem ko je tudi kasnejša odločitev o zavrženju vsekakor pravilna.
Sodišče prve stopnje je opravilo tri naroke, in sicer je na prvem naroku pričelo s pripravljalnim narokom (op. ta ni bil le preložen) in ga je zaradi možnosti sklenitve sodne poravnave nadaljevalo ter zaključilo na 2. naroku, kjer je tudi sprejelo dokazni sklep, nato pa je na 3. naroku opravilo prvi narok za glavno obravnavo (op. na tem naroku je tožnica priznala utemeljenost dela procesnega pobota), izvedlo dokaze in zadevo zaključilo.
Upnik utemeljeno navaja, da je bil opomin - poziv upniku z dne 12. 10. 2018 obrazložen in da ne gre zgolj za kratek dopis, za kar je nagrada 20 točk. V opominu je tretji obvestil upnika, da je lastnik sedlastega vlačilca Scania, da je bil izvršitelj seznanjen z lastninsko pravico, pa je kljub temu izvedel vpis v register zastavnih pravic, da naj upnik naloži izvršitelju izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve na vozilu, sicer bo zahteval povrnitev nastalih stroškov.
Glede na povzeto vsebino, obseg, in zahtevnost predstavlja poziv upniku obrazložen opomin pred tožbo v ocenljivi zadevi, ki ne vsebuje zahtevka iz 1. točke te tarifne številke, po prvi alineji četrte točke tarifne št. 38 OT.
procesni pobotni ugovor - istovetnost zahtevka - res iudicata - ugovor že razsojene stvari
Toženka je v predmetni pravdi, v kateri sicer tožbenemu zahtevku po vsebini ni obrazloženo oporekala, kot izhaja iz izpodbijane odločbe uveljavljala kar štiri pobotne ugovore. Že v ugovoru zoper sklep o izvršbi je uveljavljala materialni pobotni ugovor iz naslova znižanja kupnine.
S sklicevanjem na pravde Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 680/2015 (zahtevala je vračilo kupnine iz naslova delne neizpolnitve pogodbe), I Pg 761/2016 (uveljavljala je delno ničnost pogodbe in neupravičeno obogatitev) in I Pg 410/2018 (uveljavlja odškodnino) v obravnavani zadevi upoštevaje zgoraj navedeno postavila kar tri procesne pobotne ugovore, saj je vsak temeljil na drugačnem temelju.
Sodišče prve stopnje je tako zaradi procesnih ovir (zaradi res iudicata in litispendence) pravilno zavrglo procesni ugovor oziroma (tri) procesne ugovore pobota (glej 38. točko obrazložitve izpodbijane odločbe), medtem ko litispendenca in res iudicata po ZPP tudi nista razloga za prekinitev postopka.
V sklenjeni sodni poravnavi dogovora o stroških predmetnega postopka ni bilo, zaradi česar je potrebno dati prednost določilu 159. člena ZPP, ki določa, da vsaka stranka krije svoje stroške, če se pravda konča s sodno poravnavo, pa ni v poravnavi drugače dogovorjeno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugovoru prvega toženca zoper plačilni nalog z dne 25. 3. 2019 ugodilo in plačilni nalog v tem delu razveljavilo.
ZPP člen 394, 394-10, 397, 397/2, 398, 398/1.. ZKP člen 59, 59/3.
predlog za obnovo postopka - obrazložitev predloga - trditveno in dokazno breme - nov dokaz - rok za vložitev predloga - pravočasnost predloga - nepopoln predlog
Sodišče prve stopnje je predloga za obnovo postopka pravilno zavrglo kot nepopolna. Kot je pojasnilo, je treba v predlogu za obnovo med drugim navesti okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku, in dokaze, s katerimi se podpirajo te navedbe (drugi odstavek 397. člena ZPP).
ZDR-1 člen 6a, 6a/4.. ZDR člen 43, 44. 45.. KZ-1 člen 197, 197/1.. OZ člen 179, 181.. URS člen 34, 35.
krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu - enotna odškodnina - poseg v dostojanstvo - nedotakljivost človekove telesne in duševne integritete
Vrhovnega sodišča RS je v zadevi opr. št. VIII Ips 7/2019 z dne 19. 3. 2019 pojasnilo, da so posledice trpinčenja, zaradi katerih je oškodovanec upravičen do povrnitve negmotne škode, praviloma večplastne in med seboj prepletene ter segajo od psihosomatskih bolečin do sprememb vedenja, občutka tesnobe, strahu pred nadrejenimi in podobno. Ločevanje teh težav po postavki 179. člena OZ bi bilo neprimerno in neživljenjsko in bi lahko vodilo do izkrivljanja posameznih težav. Pri tem je potrebno upoštevati, da so posledice trpinčenja medsebojno prepletene in pogojene in da se praviloma ne pojavljajo ločeno, temveč hkrati in kontinuirano, kar pomembno vpliva na intenzivnost posameznikove duševne stiske oziroma porušenost njegovega telesnega in duševnega ravnovesja. Tako je potrebno v konkretnem primeru glede na sodno prakso upoštevati enotno odškodnino tudi v primerih, ko je bila v delovnem sporu ugotovljena kršitev prepovedi trpinčenja v skladu z določili ZDR (pravnomočna kazenska sodba in druge ugotovljene kršitve). Tako trpinčenje pomeni poseg v z Ustavo RS varovano pravico do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen) ter nedotakljivosti duševne integritete (35. člen Ustave RS), ki predstavljajo osebnostne pravice. Zato je potrebno v konkretnem primeru glede na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje odmeriti enotno odškodnino, upoštevaje pri tem vse okoliščine konkretnega primera.
Sodišče prve stopnje je namreč pravilno poudarilo, da ni samo predkaznovanost pokazatelj ponovitvene nevarnosti, temveč je o njej mogoče sklepati tudi na podlagi drugih objektivnih in subjektivnih okoliščin, ki jih je tudi upoštevalo, pri čemer glede obtoženega A. B. velja izpostaviti predvsem to, da je na ravni utemeljenega suma izkazano, da je kljub zasegu velike količine rastlin in pripomočkov ob hišni preiskavi 31. 5. 2018 in kljub temu, da je bil sin zaradi hišnega pripora, odrejenega v drugi kazenski zadevi, pod nadzorom policistov, kmalu po prvem zasegu ponovno nabavil nove pripomočke in ponovno pričel z gojenjem rastlin konoplje, ki je bila zasežena 18. 9. 2018. Ta okoliščina pa hkrati kaže na to, da s hišnim priporom kot milejšim ukrepom, ne bi bilo mogoče doseči cilja, tj. zagotovitve varnosti in zdravja širšega kroga ljudi.
V obravnavani zadevi bi bilo pravnomočno zaključen upravni postopek o zavrnjeni pravici do vdovske pokojnine mogoče obnoviti le, če bi bile izpolnjene vse, z ZUP predpisane predpostavke.
spori iz razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - stiki med starši in otroki - določitev obsega stikov - otrokova korist
Načelo največje koristi otroka, načelo kontinuitete varstva in vzgoje otroka ter načelo pospešenega razvoja otroka so temeljna načela, ki se upoštevajo pri odločanju o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo staršem. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je izvedenka pred izdelavo mnenja preučila spis s prilogami, zapisnike o zaslišanju strank in prič, pregledala poročila pristojnega CSD, poročilo šole, opravila pogovore ter psihološke preglede. Na tej podlagi in ob upoštevanju vseh relevantnih dejavnikov je izvedenka ocenila, da je za zaupanje otrok v varstvo in vzgojo primernejša mama (tožnica), s katero otroka živita že od leta 2012 dalje. Izvedenka je ugotovila, da sta otroka močneje navezana na mamo in na okolje pri njej, čeprav je tudi oče v njunem življenju zelo pomembna oseba. Z njim preživljata prosti čas doma, v delavnici, na izletih in športnih dejavnostih.
stroški pravdnega postopka - načelo uspeha - delni umik tožbenega zahtevka - soglasje tožene stranke k spremembi tožbe
Ker se toženka ni strinjala z delnim umikom tožbe, je sodišče pri izračunu pravdnega uspeha slednjega pravilno ugotavljalo glede na prvotni tožbeni zahtevek.
denarna socialna pomoč - zavrženje pritožbe - elektronska oblika - elektronski podpis - socialni spori
Informacijski sistem za vlaganje vlog v elektronski obliki ni vzpostavljen za vse civilne sodne postopke. Zagotovljen le za področja insolventnosti, izvršilne postopke, za vodenje sodnega registra ter zemljiško knjižne zadeve. Za preostale civilne postopke, od pravdnih, delovno pravnih, upravnih do sodno socialnih ni sistemske opreme, ki bi omogočala vlaganje pritožb po elektronski poti na način, da bi bila pritožba izenačena pisni vlogi z lastnoročnim podpisom.
Čeprav ZPP sicer predvideva vlaganje vlog v elektronski obliki, ta možnost, razen za prej navedena specialna področja zaenkrat ni operacionalizirana. Za popolnost pritožbe, predpisane v 335. členu ZPP tako ne zadošča, da jo stranka pošlje na elektronski naslov, objavljen na spletni strani sodišča.
Po elektronski poti vložena pritožba ni vložena v skladu z 105.b členom ZPP, saj nima podpisa, ki bi ga bilo mogoče enačiti z lastnoročnim podpisom. Te pomanjkljivosti v pritožbenem postopku ni bilo mogoče odpravljati, saj je z 336. členom ZPP izključena uporaba 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev in popravo, na kar je opozorjeno v pravnem pouku sklepa o zavrženju tožbe.
delni odvzem poslovne sposobnosti - razlogi za odvzem poslovne sposobnosti
Nasprotni udeleženec ni sposoben pridobivati in razpolagati s finančnimi sredstvi, kar izhaja že iz tega, da se sploh ne zaveda, ali ima bančno kartico ali ne, da ne zna računati z dvomestnimi števili ipd. Tudi do sedaj je zadeve s področja financ urejala predlagateljica - mama nasprotnega udeleženca ali pa delavci v zavodih.