ZZZDR člen 65. ZPP člen 115, 115/2, 155, 413. URS člen 22.
razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze - načelo kontradiktornosti - pravica do enakega varstva pravic strank - opustitev zaslišanja stranke - neupravičena odsotnost z naroka - zdravniško opravičilo - nenadna in nepredvidljiva bolezen ali poškodba
Toženka ni izkazala nenadnosti/nepredvidljivosti bolezni ali poškodbe, ki bi ji onemogočila prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, poleg tega pa tudi ni predložila ustreznega opravičila, izdanega na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Sodišče prve stopnje je zato narok utemeljeno opravilo v odsotnosti pravilno vabljene toženke (in ob prisotnosti njene pooblaščenke).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00027435
ZPP člen 18, 339, 339/2, 339/2-3.. ZDSS-1 člen 5, 5/1.. ZDR-1 člen 8.. OZ člen 169.
odškodninska odgovornost delodajalca - sodna pristojnost - zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb postopka - sodno varstvo - nepremoženjska škoda - enotna odškodnina - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za odločitev, s katero je toženi stranki naložilo ponovno odločanje o delovni uspešnosti tožnika za sporno leto. Sodno varstvo za tožbo z zahtevkom, da je tožena stranka dolžna ponovno oceniti tožnikovo delovno uspešnost, ni predvideno. Če sodišče odloči o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost (18. člen ZPP), stori bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožnik je v tem sporu zahteval, da mu tožena stranka omogoči odnašanje pošte med delovnim časom, ki je razporejen od ponedeljka do petka od 8.30 ure do 16.30 ure, in da mu zagotovi pravico do odmora v trajanju 30 minut. Stališče sodišča, da tožnik za tožbo v tem delu nima sodnega varstva, ni pravilno. Po b) točki prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 delovno sodišče v individualnem sporu odloča o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Če tožena stranka tožniku ni zagotovila dela v pogodbeno dogovorjenem delovnem času in pravice do odmora med delovnim časom, predstavlja to kršitev tožnikovih pravic iz delovnega razmerja.
Institut enotne odškodnine za nepremoženjsko škodo je v sodni praksi uveljavljen v primerih, ko so posamezne oblike nepremoženjske škode medsebojno prepletene in pogojene, predvsem v primerih, ko se posledice protipravnega ravnanja kažejo v porušenem duševnem ravnovesju posameznika. Le v posebnih, izjemnih primerih se lahko ločeno prisodi še odškodnina za posamezno drugo obliko škode.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - delovni invalid III. kategorije invalidnosti
Pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, zato tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
V skladu s 333. členom ZPP smejo stranke v predpisanem roku pritožbo vložiti le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. A contrari to pomeni, da pritožba zoper sodno odločbo, izdano pred sodiščem druge stopnje, ni dopustna.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00028755
ZDR člen 184, 184/1.. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost
V tem individualnem delovnem sporu tožnik od prvo in drugo tožene stranke uveljavlja solidarno plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo zaradi škodnega dogodka, do katerega je prišlo spornega dne na delu pri drugo toženi stranki. Tožnik se je ob 22.00 uri napotil do parkiranega vozila in pri tem prečkal zelenico, na kateri je bilo grmičevje in kamenje. Ko pa je stopil na robnik, mu je spodrsnilo, zaradi česar si je poškodoval desno koleno. Ker je prej deževalo, je bila zelenica mokra, na njej je bilo tudi nekaj odpadlega listja. Drugo tožena stranka ni krivdno odgovorna za tožniku nastalo škodo. Drugo toženi stranki namreč ni mogoče očitati nobenega protipravnega ravnanja oziroma opustitve. Šlo je za parkirišče, kjer so imeli policisti parkirana vozila. Tožnikovo vozilo je bilo parkirano vzvratno tik ob robnik zelenice. Izvedenec za varstvo pri delu je ugotovil, da je bilo parkirišče ustrezno urejeno in tudi zgrajeno skladno s predpisi in normativi. Prav tako je tožena stranka poskrbela za ustrezen dostop do parkirišča.
ponovna odmera starostne pokojnine - sprememba zakona - pokojninska doba brez dokupa
Po noveli ZPIZ-2E se obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani, šteje kot pokojninska doba brez dokupa. ZPIZ-2E je v 5. členu za uživalce pokojnin, ki so starostno ali predčasno pokojnino uveljavili z upoštevanjem časa prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, tudi omogočil, da zahtevajo novo odmero pokojnine z upoštevanjem časa prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje kot pokojninske dobe brez dokupa. Takšno odmero lahko zahteva tudi uživalec delne pokojnine, uživalec sorazmernega dela pokojnine ter tudi zavarovanec, ki se mu izplačuje 20 % pokojnine.
Ker je bil tožnik upokojen po ZPIZ-1, ki ne ločuje med pokojninsko dobo in pokojninsko dobo brez dokupa in tudi, če bi bil upokojen po ZPIZ-2, ker pokojninske dobe dopolnjene v prostovoljnem zavarovanju sploh nima, tožnik ni upravičen do ponovne odmere po noveli ZPIZ-2E. Ponovne odmere starostne pokojnine na kakšni drugi pravni podlagi, pa tožnik ni uveljavljal, niti se ni skliceval na takšne razloge, ki bi utemeljevali ponovno odmero.
prikrivanje - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - pravica do učinkovite obrambe - kršitev kazenskega zakona - dokazni predlog - kršitev pravice do obrambe
V opisu dejanja niso navedena dejstva in okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da je vozilo Alfa Romeo 147 izviralo iz kaznivega dejanja. To pomeni, da v konkretnem delu opisa dejanja ni ustrezno konkretiziran eden izmed zakonskih znakov kaznivega dejanja prikrivanja po prvem odstavku 217. člena KZ-1, in sicer znak, da je bila stvar pridobljena s kaznivim dejanjem. Konkretni del opisa dejanja vsebuje le ponovitev abstraktnega dela, to je navedbo, da je osebni avtomobil izviral iz kaznivega dejanja, kar pa po presoji višjega sodišča ne zadostuje. Opis dejanja kot historičnega dogodka je najpomembnejši del vsakega obtožnega akta. Vsebovati mora vsa odločilna dejstva, ki po objektivni in subjektivni plati konkretizirajo kaznivo dejanje. Obdolženec mora zaradi možnosti učinkovite obrambe vedeti, kaj točno se mu očita, zato mora biti to v opisu dejanja tudi ustrezno in dovolj natančno konkretizirano.
spori iz razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - stiki med starši in otroki - določitev obsega stikov - otrokova korist
Načelo največje koristi otroka, načelo kontinuitete varstva in vzgoje otroka ter načelo pospešenega razvoja otroka so temeljna načela, ki se upoštevajo pri odločanju o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo staršem. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je izvedenka pred izdelavo mnenja preučila spis s prilogami, zapisnike o zaslišanju strank in prič, pregledala poročila pristojnega CSD, poročilo šole, opravila pogovore ter psihološke preglede. Na tej podlagi in ob upoštevanju vseh relevantnih dejavnikov je izvedenka ocenila, da je za zaupanje otrok v varstvo in vzgojo primernejša mama (tožnica), s katero otroka živita že od leta 2012 dalje. Izvedenka je ugotovila, da sta otroka močneje navezana na mamo in na okolje pri njej, čeprav je tudi oče v njunem življenju zelo pomembna oseba. Z njim preživljata prosti čas doma, v delavnici, na izletih in športnih dejavnostih.
ZPP člen 181, 181/1.. ZDR-1 člen 73, 157.. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (2005) člen 51.
vodilni delavec - nadurno delo - stroški za prevoz na delo in z dela
Bistveno je, da se je tožena stranka sama odločila, da bo stroške za prevoz na delo in z dela obračunavala ter izplačevala delavcem na podlagi Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, kar glede na določbo 51. člena Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije in Razlago 51. člena KPKIS v zvezi s 3. točko 1. člena Tarifne priloge 1 (Dodatek št. 7 k KPKIS) predpostavlja, da delavec nima možnosti javnega prevoza. Zato mu mora v skladu z razlago delodajalec povrniti stroške prevoza na delo in z dela v obliki kilometrine v višini vsakokrat veljavne uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja za vsak poln kilometer razdalje med običajnim prebivališčem delavca in krajem opravljanja dela. Razdalja, za katero se obračuna kilometrina, je najkrajša običajna cestna povezava po javnem cestnem omrežju po dolžini (v km) in ne po času. Glede na navedeno je torej odločilno, da je bila tožena stranka dolžna upoštevati Uredbo v celoti, torej tožniku priznati 0,18 EUR za kilometer, in ne 0,13 EUR za kilometer.
Ker je tožnico zastopala odvetnica na podlagi odločbe BPP, je sodišče prve stopnje izrek o tem, komu je toženec dolžan povrniti stroške postopka ustrezno popravilo, ne da bi s tem poseglo v končno odločitev, po kateri je toženi stranki naloženo plačilo stroškov postopka.
dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - določitev preživnine - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca - razporeditev preživninskega bremena - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca
Toženčevi ugovori na mnenji so posplošeni: nobenega konkretnega dejstva, ki bi mnenji izpodbil, ni navajal in nobenega dokaza, ki bi vzbudil dvom v pravilnost mnenj, ni predložil. Glede na to in ob dejstvu, da je izvedenka svoje mnenje strokovno in jasno obrazložila, da je na zaslišanju odgovorila na vse pripombe in vprašanja toženca in je njeno mnenje konsistentno, niso podani zakonski pogoji za postavitev novega izvedenca.
odgovornost delodajalca - odgovornost izvajalca - padec z višine
Neposreden vzrok škode je sam padec tožnika, a njegove škodne posledice bi bile lahko preprečene, če bi izvajalec ravnal v skladu s predpisi o varstvu pri delu, ki delodajalcem nalagajo ustrezne ukrepe za zmanjševanje tveganj.
Tudi morebitne nejasnosti pri zapisu pogodbenih določil (saj ne gre npr. za spor iz naslova trajanja delovnega razmerja) v tem sporu nimajo večjega pomena kot dejanske okoliščine, glede katerih je potrebno ugotoviti, zakaj toženka ni nadaljevala z delovnim razmerjem pri stranski intervenientki do izteka obdobja, kot se je zavezala po pogodbi o štipendiranju.
Sodišče prve stopnje je namreč pravilno poudarilo, da ni samo predkaznovanost pokazatelj ponovitvene nevarnosti, temveč je o njej mogoče sklepati tudi na podlagi drugih objektivnih in subjektivnih okoliščin, ki jih je tudi upoštevalo, pri čemer glede obtoženega A. B. velja izpostaviti predvsem to, da je na ravni utemeljenega suma izkazano, da je kljub zasegu velike količine rastlin in pripomočkov ob hišni preiskavi 31. 5. 2018 in kljub temu, da je bil sin zaradi hišnega pripora, odrejenega v drugi kazenski zadevi, pod nadzorom policistov, kmalu po prvem zasegu ponovno nabavil nove pripomočke in ponovno pričel z gojenjem rastlin konoplje, ki je bila zasežena 18. 9. 2018. Ta okoliščina pa hkrati kaže na to, da s hišnim priporom kot milejšim ukrepom, ne bi bilo mogoče doseči cilja, tj. zagotovitve varnosti in zdravja širšega kroga ljudi.
ZPP člen 394, 394-10, 397, 397/2, 398, 398/1.. ZKP člen 59, 59/3.
predlog za obnovo postopka - obrazložitev predloga - trditveno in dokazno breme - nov dokaz - rok za vložitev predloga - pravočasnost predloga - nepopoln predlog
Sodišče prve stopnje je predloga za obnovo postopka pravilno zavrglo kot nepopolna. Kot je pojasnilo, je treba v predlogu za obnovo med drugim navesti okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku, in dokaze, s katerimi se podpirajo te navedbe (drugi odstavek 397. člena ZPP).
ZDSS-1 člen 63, 81, 82.. ZPIZ-2 člen 11, 27, 41, 178.
starostna pokojnina - invalidska pokojnina - predsodni postopek
V sodnem postopku je lahko predmet presoje le dokončna odločba toženca oziroma je procesna predpostavka za sodno varstvo v socialnih sporih vezana na predhodno izveden in zaključek upravni postopek. V nasprotnem primeru, če pogoji za vložitev tožbe (63. člen ZDSS-1) niso izpolnjeni, se tožba zavrže, ne da bi se zadeva vsebinsko obravnavala. V konkretnem primeru to pomeni, da bi sodišče, kolikor je tožnik uveljavljal priznanje invalidske pokojnine, z dokončno odločbo pa o pravici do invalidske pokojnine sploh še ni bilo odločeno oziroma predsodni postopek za priznanje pravice do invalidske pokojnine ni bil speljan in tudi o tej pravici ni bilo odločeno z dokončno odločbo, tožbo za priznanje pravice do invalidske pokojnine, edino lahko zavrglo in je ne bi moglo obravnavati vsebinsko.
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o pravdnih stroških pravilno upoštevalo vse okoliščine konkretnega primera. Čeprav je tožena stranka pravilno ugotovila skupno število vtoževanih dni bolniškega staleža za posamezno obdobje in čeprav je temeljno merilo za odločanje o stroških postopka, uspeh v pravdi, po prepričanju pritožbenega sodišča pri tem ni mogoče upoštevati zgolj matematični faktor, torej število dni, za katere je ugotovljen bolniški stalež, pač pa še druge okoliščine in vsak element, pomemben za odločitev. V konkretnem primeru tako npr. utemeljenost predlagane odprave izpodbijanih odločb in sklepa. Le tako je možno tudi o stroških postopka sprejeti življenjsko razumno odločitev.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je s tem, ko je največji lastnik družbe opustil dolžnost, da bi bila s tožnikom kot direktorjem družbe ob vsakem vnovičnem imenovanju na funkcijo direktorja sklenjena nova pisna pogodba o zaposlitvi, dal soglasje za dejanske obračune plač tožnika, kot ti izhajajo iz plačilnih list. Svoj zaključek je oprlo tudi na njegovo izpoved, ko je na vprašanje, ali ga ni zanimalo, kaj je pisalo v pogodbi, odgovoril, da dokler je bilo poslovanje družbe pozitivno, dokler so imeli delavci plače, je bilo vse v najlepšem redu. S tem je tudi po stališču pritožbenega sodišča izkazana njegova volja, da je tožnik prejemal plačo v višini, ki je sedaj sporna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00027952
ZPP člen 188, 188/3.
prekoračenje tožbenega zahtevka - umik tožbe
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je tožbeni zahtevek prekoračen tudi, če je odločeno o umaknjenem delu tožbenega zahtevka, ki s sklepom še ni bil ustavljen. Sodišče mora po 3. odstavku 188. člena ZPP ob umiku tožbe in izpolnjenih pogojih iz tega člena sicer izdati sklep o ustavitvi postopka, vendar je ta sklep po sodni praksi in pravni teoriji le deklaratorne narave. Tožeča stranka umika tožbe ne more več preklicati, torej umika niti njegovih posledic ne more več preprečiti. Po tem, ko tožeča stranka tožbo umakne, sodišče o umaknjenem tožbenem zahtevku ne sme več meritorno soditi (razen, če umik prepreči tožena stranka).