inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - pavšalne navedbe
Tožnici je bila v upravnem postopku dana možnost izjave o ugotovitvah postopka; do navedb, ki jih je podala, sta se upravna organa, zlasti drugostopenjski, primerno izrekla. Pojasnila sta tudi pravno podlago za izrečeni ukrep, to so citirane določbe prvega odstavka 7. člena ter določbe 107. člena ZKZ. Tožnica je v tožbi ugovarjala, da je izpodbijana odločba neutemeljena, vendar so njene tožbene navedbe ostale na zelo splošni ravni, za svoje zatrjevanje, da odločba ne odraža pravega stanja, pa tudi ni predlagala nobenih dokazov.
Kot izhaja iz ugovora tožnika, namen komasacije zanj ni bil dosežen, saj v komasaciji prejeto zemljišče zaradi nepravilne oblike otežuje obdelavo. Iz prvostopenjske in drugostopenjske odločbe ne izhajajo razlogi, zaradi katerih komasacijska komisija ni sledila pripombam oziroma predlogu tožnika, niti v izpodbijani odločbi niso bile obravnavane okoliščine, da nova razdelitev ne ustreza usmeritvi gospodarjenja tožnika kot enemu izmed kriterijev in pogojev nove razdelitve. Te pomanjkljivosti ni odpravil niti drugostopenjski organ, saj se je (zmotno) skliceval izključno na kriterij čim večje zaokroženosti zemljšč, medtem ko je kriterij čim boljšega upravljanja štel za prvemu podrejen in ga ni upošteval.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZKZ člen 72, 72/2. ZS člen 83, 83/3, 83/3-9.
tožba v upravnem sporu - komasacija - rok za vložitev tožbe - nujna zadeva - pravočasnost tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Sodišče je ugotovilo, da iz vročilnice (C1 v sodnem spisu) izhaja, da je bila tožniku odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 3313-51/2024-4 z dne 22. 7. 2024, s katero je bil postopek v zadevi končan, vročena dne 31. 7. 2024. To pomeni, da je rok za vložitev tožbe potekel 30. 8. 2024, tožba pa je bila oddana priporočeno po pošti 16. 9. 20241, torej po poteku zakonsko določenega roka. Iz drugega odstavka 72. člena ZKZ izhaja, da se reševanje pritožb in upravnih sporov v zvezi s komasacijskim postopkom šteje za nujno. Iz 9. točke tretjega odstavka 83. člena ZS pa izhaja, da v zadevah, za katere zakon določa, da so nujne, procesni roki tečejo tudi v času poletnega poslovanja.
kmetijska zemljišča - zakup kmetijskih zemljišč - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev pravnega posla - predkupna pravica - ukrepi kmetijske politike
Vsaj verjetno mora biti izkazano, da oseba, ki je zakupnik, v zakup vzeto zemljišče dejansko obdeluje in sicer, da mora najmanj tri leta uveljavljati ukrepe kmetijske politike. Z dodatnim pogojem se zasleduje cilj, da zemljišče odkupi zakupnik, ki kmetijsko zemljišče obdeluje, kar izhaja iz dejstva, da uveljavlja ukrepe kmetijske politike. Tak cilj je legitimen in utemeljen v prevladujočem javnem interesu.
kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - krajinski park
Če prodajalec tedaj, ko je dal ponudbo po ZKZ, ni izkazal, da predkupni upravičenec po ZON predkupne pravice ni uveljavljal, je dolžna upravna enota pred odobritvijo pravnega posla stranke pozvati, naj o tem predložijo dokazilo. Ni pa upravna enota pooblaščena, da namesto lastnika izvede postopek po ZON.
Toženka zaradi zmotne uporabe predpisa pravno relevantnih dejstev, tj. ali je ponudbo po ZON dal lastnik zemljišč ali pa je bil pri tem dejanju neupravičeno zastopan in dejanja neupravičenega zastopnika kasneje ni odobril, ni ugotavljala. Zmotno je štela, da to ni pomembno.
ZKZ člen 23, 23/1, 23/1-2. ZUreP-3 člen 3, 3/1, 3/1-51, 37, 151.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev pravnega posla - predkupna pravica - kmetijsko zemljišče - stavbno zemljišče - kmetijsko gospodarstvo - prednostni vrstni red - kmet mejaš
Pri prometu s kmetijskimi zemljišči ni odločilna dejanska, ampak je relevantna namenska raba, ki se v skladu z usmeritvami iz prostorskih strateških aktov določi v prostorskih načrtih glede na fizične lastnosti prostora in predvideno rabo.
Namen predkupne pravice v korist kmeta, katerega zemljišče meji na zemljišče, ki se prodaja, je torej v zaokroževanju kmetijskih zemljišč zaradi izboljševanja pridelovalnega potenciala. Če je mejno zemljišče po namembnosti stavbno zemljišče, pa tega namena ni mogoče doseči, saj stavbno zemljišče ni namenjeno obdelovanju oziroma pridelavi hrane.
Vrstni red predkupne pravice ne more biti odvisen od okoliščine, ali nakup ponujenega zemljišča privede do zaokroževanja kmetijskih gospodarstev že iz razloga, ker pojem kmetijsko gospodarstvo ni v ničemer povezan z mejnimi zemljišči oziroma s prostorskim zaokroževanjem zemljišč. Pomeni namreč vse enote, ki se uporabljajo za kmetijske dejavnosti in s katerimi upravlja nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva.
kmetijska zemljišča - pravni promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - pomemben del dohodka
Upravno sodišče je v novejši sodni praksi, zlasti v sodbi I U 1219/2019 z dne 9. 6. 2020, zavzelo stališče, da se med kmetijske dejavnosti uvršča zgolj pridelava grozdja, da spada proizvodnja vina v predelovalne dejavnosti in da je zato mogoče pri ugotavljanju dohodka iz kmetijske dejavnosti po drugem odstavku 24. člena ZKZ upoštevati le dohodek, dosežen s prodajo ugotovljene količine pridelanega grozdja.
upravna stvar - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zakup kmetijskih zemljišč - obvestilo - zakupna pogodba
Obvestilo, s katerim je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS obvestil subjekte, ki so sprejeli javno objavljeno ponudbo za oddajo kmetijskih zemljišč v lasti države v zakup, o izboru prednostnega upravičenca, s katerim bo sklenjena zakupna pogodba, po svoji vsebini ne predstavlja odločitve o kakšni pravici ali pravni koristi tožeče stranke (ali kateregakoli drugega sprejemnika ponudbe) v smislu 2. člena ZUS-1. Upravno sodišče je zato tožbo kot nedopustno zavrglo.
pravni posel - kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev
Pravilno je stališče organa, da kolikor sta tožnika nastopala kot skupna sprejemnika ponudbe, da bi morala oba izpolnjevati pogoj predkupnega upravičenca, da bi se lahko predkupno upravičenje po vrstnem redu določenem v prvem odstavku 23. člena ZKZ upoštevalo. Res navedeno kot pogoj ni zapisano v nobenem predpisu, izhaja pa iz jezikovne razlage določbe 23. člena ZKZ, torej da je predkupno upravičenje vezano na osebo, ki ga uveljavlja in namenske razlage določbe, ki je izpeljana iz namena ZKZ, ki je v tem, da imajo prednost pri nakupu kmetijskega zemljišča tisti za katere se predvideva, da jih bodo uporabljali v skladu z njihovim namenom, to pa so predkupni upravičenci.
status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku - dokazna ocena
Ob tožbeno neprerekanih ugotovitvah, da je tožnica vložila vlogo, s katero je zaprosila za izdajo odločbe o priznanju statusa kmeta, ni utemeljen tožbeni očitek o kršitvi določb postopka zaradi vodenja ločenega postopka o statusu kmeta.
Pogoj pomembnega dela dohodka iz naslova kmetijske dejavnosti ni izpolnjen zgolj v primeru, če oseba dosega (denarni) dohodek iz prodaje v ustrezni višini, temveč tedaj, ko vrednost njenih pridelkov, četudi bi bili npr. namenjeni za osebno uporabo, doseže zakonsko predvideno višino. Je pa pri tem treba upoštevati pridelke, ki so bili dejansko predelani na kmetiji in ne tistih, ki bi glede na kmetovalno površino in pogoje kmetovanja lahko bili pridelani.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Država kot prodajalec je dolžna, da v primeru enakega vrstnega reda med kmeti, kupca določi na podlagi javne dražbe.
O statusu kmeta je bilo odločeno kot o predhodnem vprašanju. Tožnik zaradi tega dejstva ni prikrajšan za sodno varstvo, saj sodišče tožbo vsebinsko obravnava in presoja tudi, ali je organ pravilno ugotovil, da ima B. B. status kmeta mejaša, katerega vrstni red predkupne pravice je enak tožnikovemu.
ZKZ člen 20, 21, 21/1, 21/2, 21/4, 21/9, 22, 22/1.
kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - vloga za odobritev pravnega posla - rok za odobritev pravnega posla - zamuda roka - obvestilo
Rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla je zakonski rok. V upravnosodni praksi (prim. sodbi Upravnega sodišča III U 193/2017 z dne 10. 1. 2019 in I U 2551/2018 z dne 12. 12. 2019) pa je že zavzeto tudi stališče, da obvestilo upravne enote o tem, kdo je sprejel ponudbo, v ničemer ne vpliva na tek roka za vložitev vloge za odobritev pravnega posla. Pri omenjenem obvestilu gre zgolj za informacijo, ki jo upravna enota poda vsem sprejemnikom ponudbe, ki so ponudbo sprejeli pravočasno, ter predvsem prodajalcu.
Že iz jezikovne razlage prvega odstavka 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) izhaja, da lahko pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije predkupni upravičenci uveljavljajo predkupno pravico po določenem vrstnem redu, če ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi zakoni določeno drugače. ZG glede prodaje gozda prednostne upravičence določa drugače, manj restriktivno. Bistvena razlika med ZKZ in ZG je, da ZG ob izpolnjevanju enakih pogojev predkupnih upravičencev prednosti ne daje predkupnemu upravičencu s statusom kmeta. Posledično v primeru dveh enakovrednih prednostnih upravičencev pride v poštev načelo svobodne izbire pogodbenega partnerja.
odobritev pravnega posla - kmetijska zemljišča - status kmeta - prednostni upravičenci do nakupa
Treba je ugotoviti, ali kmetijska dejavnost za A. A. pomeni glavno dejavnost, ob tem da je - ob izvajanju te dejavnosti - še zaposlen kot pek. Ugotoviti je torej treba, dohodek iz katere dejavnosti pomeni zanj poglavitni vir za preživljanje, kateri dohodek je v relevantnem letu večji.
To, da komasacijski udeleženec vlaga zemljišča v komasacijski sklad sicer še ne pomeni, da bo zemljišča iz komasacijskega sklada pridobil na istem mestu, kot jih je imel prej, vendar pa morajo biti razlogi za razdelitev zemljišč pojasnjeni, predvsem pa utemeljeni s kriteriji, ki morajo biti vnaprej določeni in spoštovani za vse udeležence enako. Tega pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati in je zato ni mogoče preizkusiti.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - predkupni upravičenec - status kmeta - zloraba pravice - špekulativni namen
Zgolj dejstvo, da se tožnik s kmetijsko dejavnostjo ukvarja v smislu samooskrbe, drugega dohodka iz tega naslova pa v letu 2020 ni ustvaril ter ni vpisan v RKG, ne more biti zadostna podlaga za zaključek, da pogoja pomembnega dela dohodka iz naslova kmetijske dejavnosti ne izpolnjuje. Drži, da tožnik do sedaj ni navedel vrednosti svojih pridelkov, ki naj bi jih ustvaril iz naslova kmetijske dejavnosti, vendar upravni organ tožnika v okviru upravnega postopka na prvi ali drugi stopnji, ob upoštevanju načela materialne resnice in preiskovalnega načela, ob tem da gre za laično stranko, niti ni konkretizirano pozval k dopolnitvi njegovih navedb v tem oziru.
Stranka z interesom je bila (edina) aktivno legitimirana za vložitev vloge za odobritev pravnega posla. Takšno vlogo je (skladno s predstavljenimi zakonskimi določbami) namreč upravičen vložiti ponudnik, ki je na javni dražbi kmetijskega zemljišča ponudil najvišjo ceno, kot že ugotovljeno, pa je bila v zvezi s kmetijskim zemljiščem, ki je predmet izpodbijane odločbe, to nesporno stranka z interesom.
URS člen 71. ZKZ člen 20-24. ZG člen 47, 47/10, 47/11.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - dohodek iz kmetijske dejavnosti - gozd - prednostna pravica pri nakupu kmetijskih zemljišč in gozdov - tožbena novota
Le v primeru, če za objavljeno ponudbo sploh ne bi (bilo) podane izjave o sprejemu ponudbe predkupnega upravičenca, ki bi (v primeru izpolnjevanja pogojev po relevantnih predpisih) zagotovil uresničitev zgoraj opredeljenega javnega interesa, bi imel prodajalec možnost izbire kupca in bi se torej pravni posel s kmetijskim zemljiščem, gozdom ali kmetijo podvrgel tržnim zakonitostim.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - predkupna pravica - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev - izbira prodajalca - veljavnost pogodbe - uveljavljanje napake volje
Ob upoštevanju kogentnih določil ZKZ o trenutku sklenitve pogodbe za nakup kmetijskega zemljišča in ob upoštevanju, da je bila prvotna izjava o izbiri podana skladno s procesnimi pravili (na ustni obravnavi, kjer je bila omogočena seznanitev strank), je po presoji sodišča prodajalec z izjavo o izbiri kupca, podano na ustni obravnavi, izkoristil svoje razpolagalno upravičenje za izbiro kupca, njegova naknadna ravnanja (v konkretnem primeru naknadna sprememba izbranega kupca) pa v upravnem postopku ne morejo biti pravno učinkovita, saj od trenutka izbire kupca pogodba z izbranim kupcem prodajalca zavezuje že vse od trenutka prejema izjave o sprejemu ponudbe (pod pogojem odobritve s strani upravnega organa). Upravni organ zato kasneje podane izjave (ki niti ni bila podana na ustni obravnavi) ne bi smel upoštevati, temveč bi moral odobriti pravni posel s prvotno izbranim kupcem.
Strogo obličen način prodaje kmetijskega zemljišča ne izključuje uporabe ostalih določb obligacijskega prava, med njimi tudi ne pravil o neveljavnosti pogodb, zato lahko razveljavitev oziroma ničnost sklenjene pogodbe stranke uveljavljajo, vendar le pred sodiščem splošne pristojnosti. Teh okoliščin upravni organ v upravnem postopku ne more presojati.
kmetijska zemljišča - pravni promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev pravnega posla
Glede na citirane določbe ZKZ (zlasti prvega odstavka 22. člena tega zakona) je tako tudi po presoji sodišča prvostopenjski organ pravilno ravnal, ko je zahtevo za odobritev pravnega posla tožnika, ki je prodajalec in ne sprejemnik ponudbe, zavrnil. Vlogo za odobritev pravnega posla mora namreč po izrecni zakonski določbi, ki je po oceni sodišča jasna in ne dopušča razlage, za katero se zavzema tožnik, vložiti sprejemnik ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča in ne prodajalec. Iz povedanega sledi, da promet s kmetijskim zemljiščem v tem primeru ni potekal po pravilih, ki jih določa ZKZ, in je zato odločitev organa pravilna.