promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč - vsebina ponudbe - sprejem ponudbe - soglasje volj - površina zemljišča
V predmetni ponudbi navedena površina parcele ni bila skladna s podatkom o površini parcele, ki izhaja iz zemljiškega katastra, kar tudi po presoji sodišča pomeni, da ponudba ni bila vložena v skladu z zakonom. Prav tako ima prvostopenjski organ prav, da je po drugem odstavku 17.a člena ZKZ lahko predmet prodaje le cel lastninski oziroma solastninski delež kmetijskega zemljišča, tako da tudi če navedba manjše površine pomeni, da prodajalec (sicer nerazdeljenega) zemljišča ni želel prodati v celoti, taka ponudba ni v skladu z ZKZ.
odobritev pravnega posla - status kmeta - kmet mejaš - izpolnjevanje pogojev ob sprejemu ponudbe
Odločba o priznanju statusa kmeta ima deklaratorno naravo, kar pomeni, da se z njo ugotavlja obstoj določenega pravnega razmerja, pravice ali obveznosti oziroma pravnega stanja, ki ob izpolnjenih dejanskih okoliščinah obstaja že po samem zakonu. Deklarativna odločba zato praviloma učinkuje od tedaj, ko je nastalo pravno relevantno dejstvo.
odobritev pravnega posla - promet z gozdnim zemljiščem - predkupna pravica - vrstni red predkupnih upravičencev
Prvi odstavek 23. člena ZKZ glede vprašanja prednostne pravice določa prednostni vrsti red predkupnih upravičencev, kolikor ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi zakoni določeno drugače. V konkretnem primeru ZG v desetem odstavku 47. člena drugače kot ZKZ določa predkupne upravičence pri nakupu gozdnih zemljišč in je zato, ker so stranke v postopku uveljavljale predkupno pravico, upravni organ prve stopnje pravilno uporabil določbe ZG, pa četudi nihče od sprejemnikov ponudbe ni uveljavljal prednostne pravice po tem zakonu.
odobritev pravnega posla - položaj stranke v postopku - načelo zaslišanja
Stranka se lahko o dejstvih in okoliščinah izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev ter če ima možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno.
promet s kmetijskimi zemljišči - zahteva za odobritev pravnega posla - upravičeni predlagatelj
Vlogo za odobritev predmetnega pravnega posla v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZKZ bi morala vložiti sprejemnica ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča in ne tožnik kot prodajalec. To pomeni, da promet s kmetijskim zemljiščem ni potekal po pravilih, ki jih določa ZKZ. Nesporno sicer je, da je prodajalec kmetijskega zemljišča stranka v postopku odobritve pravnega posla, enako kot so tudi vsi sprejemniki njegove ponudbe za prodajo, kar pa ne pomeni, da lahko vsaka od strank vloži vlogo za odobritev pravnega posla, pač pa le fizična ali pravna oseba, ki bo s prodajalcem sklenila pravni posel. Namen postopka prometa s kmetijskimi zemljišči, kot ga določa ZKZ, je v tem, da upravna enota, ki jo prodajalec s predložitvijo ponudbe pooblasti za sprejem pisnih izjav o sprejemu te ponudbe (prvi odstavek 20. člena ZKZ), preveri ali sprejemnik ponudbe izpolnjuje pogoje za pridobitev kmetijskega zemljišča in ali je postopek izveden tako, kot to zahteva zakon, vse to pa zato, da se odobri le pravni posel s tistim sprejemnikom, ki za to izpolnjuje vse pogoje.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red upravičencev - status kmeta - predhodno vprašanje - izpolnjevanje pogojev ob sprejemu ponudbe
Prvostopenjski organ je ravnal pravilno, ko je vprašanje statusa kmeta prizadete stranke obravnaval kot predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP v postopku odobritve pravnega posla ter vrstni red upravičencev do zakupa zemljišča ugotavljal glede na dejstva, ki so obstajala ob sprejemu ponudbe.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba
Izvršilno sodišče je v skladu s sedmim odstavkom 189. člena ZIZ in 25. členom ZKZ najugodnejšega ponudnika pravilno napotilo, da pridobi odločbo o odobritvi pravnega posla. Ponudnik je tako tudi storil in se sodišče strinja z izpodbijano odločitvijo, da v sporni zadevi nobena od okoliščin iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, zaradi katere bi bilo treba odobritev pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča zavrniti, ni podana.
komasacija - nova razdelitev zemljišč - površina zemljišča
Kot je pravilno navedla tožena stranka v izpodbijanih odločbah, površinskih primerjav med posameznimi delnimi odločbami za posameznega komasacijskega udeleženca ni mogoče primerjati med sabo, in tudi takšna primerjava ni mogoča z delnimi odločbami ostalih komasacijskih udeležencev. Pomembna je le skupna površina vloženih zemljišč glede na skupno površino dodeljenih zemljišč po posamezni delni odločbi.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - ponudba - vezanost na ponudbo - stavbna zemljišča
Predmet obravnavane ponudbe je zemljišče parc. št. 1348 k.o. ... v delu, v katerem je kmetijsko oz. gozdno, kot tudi v delu, v katerem je stavbno, kar pomeni, da se lahko tudi sprejem nanaša samo na celotno navedeno zemljišče, zato ne bi bilo smiselno, da bi ponudba posebej določala ceno tudi za del zemljišča (kmetijsko in gozdno), ki ni predmet samostojne ponudbe, kar posledično pomeni, da tudi ne more biti predmet sprejema ponudbe.
promet z gozdovi - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - predkupni upravičenec - pretežnostni kriterij - trenutek sklenitve pogodbe - pogoji za uveljavljanje predkupne pravice
Iz določb ZKZ in OZ je zaključiti, da je določitev ene cene za vsa v prodajo ponujena zemljišča, tudi v primeru prodaje kmetijskih zemljišč in gozdov, dovoljena, torej v dispoziciji ponudnika.
V primerih, ko se nepremičnine prodajajo kot "paket" (in so po kulturi kmetijsko zemljišče in gozd), je pravilno za ugotovitev materialne podlage (ZKZ ali ZG), ki bo odgovorila na vprašanje, kdo je prednostni upravičenec, poiskati navezno okoliščino, ki utemeljuje uporabljeno pravno podlago za določitev vrstnega reda predkupnih upravičencev. Pretežnostni kriterij prodajanih zemljišč (kriterij glede na obseg v prodajo ponujenih zemljišč) je v sodno upravni praksi uveljavljen kriterij in ga je organ v obravnavanem primeru pravilno uporabil.
ZKme-1 člen 5, 5/2, 143. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2014) člen 32. SPZ člen 11, 11/1. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8/2.
GERK - izbris gerk iz evidence kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe zemljišča - priposestvovanje - druga pravna podlaga - vpis v zemljiško knjigo - predhodno vprašanje - zemljiškoknjižno stanje - lastninska tožba
Glede na določila SPZ in ZZK-1 je določilo 5. člena ZKme-1 mogoče razlagati zgolj tako, da ima, dokler se ne dokaže drugače, pravico uporabe zemljišč tista oseba, ki je kot lastnik vpisana v zemljiško knjigo. Tisti, ki trdi drugače tj., da je "izvenknjižni" lastnik, mora to šele dokazati in sicer bodisi tako, da mu oseba, ki je vpisana kot lastnik, izda listino, ki omogoča njegov vpis v zemljiško knjigo, bodisi s pravnomočno sodbo. Zato je toženka pravilno štela, da je lastnik spornih nepremičnin A., ki se očitno ne strinja (več) s tem, da so ta zemljišča kot GERK upoštevana kot del kmetijskega gospodarstva tožnika. Pravilno je tudi ravnala, ko je štela, da v postopku izbrisa GERK iz RKG upravni organ ne more odločati o tem, ali je lastninska pravica priposestvovana oziroma na katerih delih zemljišč naj bi do tega prišlo, ampak mora pri odločitvi upoštevati zemljiškoknjižno stanje, kakršno je ob izdaji odločbe.
ZKZ člen 17, 17/2, 19, 19/3, 20, 20/2. OZ člen 35. SPZ člen 8.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predmet prodaje - ničnost pogodbe - parcelacija
Prodaja zemljišča brez stavbe je nedopustna; posledično je nedopustna tudi ponudba. V primeru sprejema nedopustne ponudbe pa je pogodba v skladu s 35. členom OZ nična.
Predmet prometa po ZKZ ni promet s tisto nepremičnino, na katerih stoji objekt, saj taka nepremičnina ne sodi med kmetijske površine. Kot pravilno ugotavlja toženka, tak posel tudi ne more biti predmet odobritve po ZKZ, katerega predmet so obdelovalne površine tj. kmetijska zemljišča.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - nenamenska raba - reklamni pano
Ob nesporni ugotovitvi, da gre pri parceli za kmetijsko zemljišče, predstavlja postavitev železne konstrukcije za nameščanje reklamnih panojev na tem zemljišču uporabo, ki ni v skladu z njegovim namenom. Železna konstrukcija ni uvrščena med objekte, ki jih je dopustno postaviti na kmetijskem zemljišču, tudi ni namenjena kmetijski dejavnosti, zato je zahteva, da se odstrani, upravičena.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - stroški upravnega postopka - stroški pritožbenega postopka
Stroški za pravno zastopanje nedvomno sodijo med stroške upravnega postopka iz prvega odstavka 113. člena ZUP. Po drugem odstavku 113. člena ZUP gredo stroški v breme organa le tedaj, če se je postopek začel po uradni dolžnosti, pa se je za stranko končal ugodno. Za tak primer pa v tej zadevi ne gre. Postopek se je namreč nedvomno začel na tožničino zahtevo, ZUP pa ne določa obveznosti organa, da stranki zaradi spremenjene odločitve (sprejete na podlagi pritožbe) povrne stroške postopka. Tretji odstavek 113. člena ZUP sicer določa, da kadar povzroči kakšen udeleženec stroške v postopku po svoji krivdi ali nagajivosti, jih, ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena, krije sam, vendar pa organ ni udeleženec postopka.
Pravilo, da se v primeru, če se postopek začne na zahtevo stranke, stroški odmerijo v breme stranke, ki je postopek začela, velja tudi, kadar stroške odmerja drugostopni organ.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - vrstni red predkupnih upravičencev - kmet mejaš
Pri odločanju o odobritvi pravnega posla je upravni organ zavezan k varovanju javnega interesa, ki se pri prometu s kmetijskimi zemljišči odraža v izbiri sprejemnika ponudbe, ki je v največji možni meri primeren za nakup, s ciljem varovanja kmetijskih zemljišč in zaokrožanja kmetijskih gospodarstev zaradi čim bolj ekonomične obdelave. Vrstni red uveljavljanja predkupne pravice predkupnih upravičencev je določil že zakonodajalec v 23. členu ZKZ, pri čemer ima t. i. kmet mejaš prednost pred drugim kmetom.
komasacija - nova razdelitev zemljišč - vrednotenje zemljišča
Tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe ni objektiviziral svojega nasprotovanja vrednotenju zemljišč najmanj na način, iz katerega bi bilo razvidno, vrednotenje katerega zemljišča ni pravilno. Zgolj pavšalna navedba, da ni pravilno vrednotenje parcel, ki ležijo v dveh vrednostnih razredih in predlog, naj se slabše zemljišče enakomerno porazdeli med vse udeležence na tabli, za dokazovanje nepravilnega vrednotenja zemljišč, ki izhaja iz elaborata vrednotenja zemljišč, ne zadostuje, kar je pravilno pojasnil drugostopenjski organ, še posebej ob dejstvu, ko tožnik ugovorov na razgrnjen elaborat vrednotenja zemljišč ni podal, torej je tožnik glede na četrti odstavek 63. člena ZKZ z uveljavljanjem dejstva nepravilnega vrednotenja prekludiran, kar je pravilno pojasnil drugostopenjski organ.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - raba kmetijskih zemljišč - nenamenska raba
Sodišče se strinja s stališčem toženke, da se prvi odstavek 4. člena ZKZ ne nanaša zgolj na preprečevanje onesnaževanja ali drugačnega degradiranja kmetijskih zemljišč, temveč je z njim predpisana tudi uporaba teh zemljišč v skladu z njihovim namenom.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - status kmeta - družinski član
Določbo 2. točke drugega odstavka 23. člena ZKZ v primeru, ko gre za konkurenco kmeta iz 2. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ (družinski član osebe iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ), je treba razumeti na način, da zemljišče obdeluje kot kmet. Do absurdne situacije bi namreč prišlo, če bi to določbo razlagali tako, da bi imel kot kmet, ki zemljišče obdeluje, predkupno pravico le nosilec kmetijskega gospodarstva, ki bi bil lastnik sosednje parcele, ne pa tudi njegov družinski član, ki je lastnik sosednje nepremičnine, ki je del KMG.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - vrstni red predkupnih upravičencev - dohodek iz kmetijske dejavnosti - pritožbena novota
Tožnik je v pritožbenem postopku dodatno dostavil izjave odkupovalcev njegovih kmetijskih pridelkov ter s tem utemeljeval, da so bili njegovi dohodki od prodaje jajc in gnoja višji od dohodkov, ki so bili za ta dva produkta izračunani po Katalogu kalkulacij. Sodišče soglaša z drugostopenjskim organom, da so te navedbe nedovoljene pritožbene novote.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba
Že na podlagi očitnega jezikovnega pomena določb ZKZ je jasno, da se v postopku odobritve pravnega posla prodaje kmetijskega zemljišča v sodnem izvršilnem postopku preverja le, ali so podane v 19. členu ZKZ taksativno naštete ovire, zaradi katerih odobritev ni mogoča. Upravna enota zato v postopku odobritve prodaje zemljišč zaščitene kmetije v sodnem izvršilnem postopku preveri le, ali obstaja ovira za promet s kmetijskim zemljiščem iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ. Če ta ne obstaja, kot je toženka ugotovila v obravnavanem primeru, pravni posel odobri.