promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - stroški upravnega postopka - stroški pritožbenega postopka
Stroški za pravno zastopanje nedvomno sodijo med stroške upravnega postopka iz prvega odstavka 113. člena ZUP. Po drugem odstavku 113. člena ZUP gredo stroški v breme organa le tedaj, če se je postopek začel po uradni dolžnosti, pa se je za stranko končal ugodno. Za tak primer pa v tej zadevi ne gre. Postopek se je namreč nedvomno začel na tožničino zahtevo, ZUP pa ne določa obveznosti organa, da stranki zaradi spremenjene odločitve (sprejete na podlagi pritožbe) povrne stroške postopka. Tretji odstavek 113. člena ZUP sicer določa, da kadar povzroči kakšen udeleženec stroške v postopku po svoji krivdi ali nagajivosti, jih, ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena, krije sam, vendar pa organ ni udeleženec postopka.
Pravilo, da se v primeru, če se postopek začne na zahtevo stranke, stroški odmerijo v breme stranke, ki je postopek začela, velja tudi, kadar stroške odmerja drugostopni organ.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - vrstni red predkupnih upravičencev - kmet mejaš
Pri odločanju o odobritvi pravnega posla je upravni organ zavezan k varovanju javnega interesa, ki se pri prometu s kmetijskimi zemljišči odraža v izbiri sprejemnika ponudbe, ki je v največji možni meri primeren za nakup, s ciljem varovanja kmetijskih zemljišč in zaokrožanja kmetijskih gospodarstev zaradi čim bolj ekonomične obdelave. Vrstni red uveljavljanja predkupne pravice predkupnih upravičencev je določil že zakonodajalec v 23. členu ZKZ, pri čemer ima t. i. kmet mejaš prednost pred drugim kmetom.
komasacija - nova razdelitev zemljišč - vrednotenje zemljišča
Tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe ni objektiviziral svojega nasprotovanja vrednotenju zemljišč najmanj na način, iz katerega bi bilo razvidno, vrednotenje katerega zemljišča ni pravilno. Zgolj pavšalna navedba, da ni pravilno vrednotenje parcel, ki ležijo v dveh vrednostnih razredih in predlog, naj se slabše zemljišče enakomerno porazdeli med vse udeležence na tabli, za dokazovanje nepravilnega vrednotenja zemljišč, ki izhaja iz elaborata vrednotenja zemljišč, ne zadostuje, kar je pravilno pojasnil drugostopenjski organ, še posebej ob dejstvu, ko tožnik ugovorov na razgrnjen elaborat vrednotenja zemljišč ni podal, torej je tožnik glede na četrti odstavek 63. člena ZKZ z uveljavljanjem dejstva nepravilnega vrednotenja prekludiran, kar je pravilno pojasnil drugostopenjski organ.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - raba kmetijskih zemljišč - nenamenska raba
Sodišče se strinja s stališčem toženke, da se prvi odstavek 4. člena ZKZ ne nanaša zgolj na preprečevanje onesnaževanja ali drugačnega degradiranja kmetijskih zemljišč, temveč je z njim predpisana tudi uporaba teh zemljišč v skladu z njihovim namenom.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - status kmeta - družinski član
Določbo 2. točke drugega odstavka 23. člena ZKZ v primeru, ko gre za konkurenco kmeta iz 2. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ (družinski član osebe iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ), je treba razumeti na način, da zemljišče obdeluje kot kmet. Do absurdne situacije bi namreč prišlo, če bi to določbo razlagali tako, da bi imel kot kmet, ki zemljišče obdeluje, predkupno pravico le nosilec kmetijskega gospodarstva, ki bi bil lastnik sosednje parcele, ne pa tudi njegov družinski član, ki je lastnik sosednje nepremičnine, ki je del KMG.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - vrstni red predkupnih upravičencev - dohodek iz kmetijske dejavnosti - pritožbena novota
Tožnik je v pritožbenem postopku dodatno dostavil izjave odkupovalcev njegovih kmetijskih pridelkov ter s tem utemeljeval, da so bili njegovi dohodki od prodaje jajc in gnoja višji od dohodkov, ki so bili za ta dva produkta izračunani po Katalogu kalkulacij. Sodišče soglaša z drugostopenjskim organom, da so te navedbe nedovoljene pritožbene novote.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba
Že na podlagi očitnega jezikovnega pomena določb ZKZ je jasno, da se v postopku odobritve pravnega posla prodaje kmetijskega zemljišča v sodnem izvršilnem postopku preverja le, ali so podane v 19. členu ZKZ taksativno naštete ovire, zaradi katerih odobritev ni mogoča. Upravna enota zato v postopku odobritve prodaje zemljišč zaščitene kmetije v sodnem izvršilnem postopku preveri le, ali obstaja ovira za promet s kmetijskim zemljiščem iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ. Če ta ne obstaja, kot je toženka ugotovila v obravnavanem primeru, pravni posel odobri.
ZKZ člen 24, 24/1, 24/1-1. ZUP člen 9, 251, 251/1.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - status kmeta - načelo zaslišanja strank - dopolnitev dokaznega postopka
V primeru, ko drugostopenjski organ sam dopolnjuje postopek, mora imeti stranka zagotovljene enake procesne pravice, kot ji gredo po ZUP v postopku na prvi stopnji. Imeti mora torej možnost, da se opredeli o dejstvih, ki jih je ugotovil drugostopenjski organ.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - namenska raba zemljišč - reklamni pano
Postavitev reklamnega panoja na kmetijskem zemljišču namreč ne predstavlja uporabe zemljišča za kmetijske namene, torej za kmetijsko pridelavo. Že taka ugotovitev daje podlago za zaključek o nenamenski rabi kmetijskega zemljišča, to je rabi kmetijskega zemljišča, ki je v nasprotju z - v prvem odstavku 4. člena ZKZ - zapovedano rabo kmetijskih zemljišč (v skladu z njihovim namenom), in podlago za izrek ukrepa prepovedi uporabe kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo (prva alineja pododstavka B) 107. člena ZKZ).
ZKZ člen 39, 40, 40/3, 55, 59, 63, 64. ZUP člen 214. Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (2004) člen 16, 21. URS člen 14, 22, 25.
komasacija - kriterij zaokroženosti zemljišč - razgrnitev podatkov - pripombe na elaborat
Ker je razgrnitev elaboratov (tudi elaborata o novi razdelitvi zemljišč) v komasacijskem postopku namenjena podajanju pripomb in predlogov komasacijskih udeležencev, sodišče presoja pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja le v zvezi s pripombami oziroma predlogi, ki jih je tožnica podala na zapisnike komasacijske komisije in pravilnost uporabe materialnega prava v zvezi z njihovo zavrnitvijo. Ostale ugovore, ki jih je tožnica navedla v pritožbi in jih ponavlja v tožbi pa le, kolikor kažejo na vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.
Uporaba kriterija ˝čimbolj zaokrožena zemljišča˝ ni mogoča, ker tožnica primerjavo oziroma uporabo kriterija izvede zgolj na enem obdelovalnem kosu oziroma na odvzemu enega kosa. Vprašanje uporabe glavnega kriterija se namreč presoja v okviru vseh v komasacijo vloženih zemljišč v primerjavi z dodeljenimi.
ZKZ člen 55, 64, 65, 70. Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (2004) člen 16, 21.
komasacija - nova razdelitev zemljišč - razlika med vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč - kriterij zaokroženosti zemljišč - tožbena novota - pripombe na elaborat
Razgrnitev elaboratov (tudi elaborata o novi razdelitvi zemljišč) je v komasacijskem postopku namenjena podajanju pripomb in predlogov komasacijskih udeležencev, zato sodišče presoja pravilnost ugotovljenega dejanjskega stanja le v zvezi s pripombami opziroma predlogi, ki jih je tožnik podal na zapisnike komasacijske komisije in na ustni obravnavi in pravilnost uporabe materialnega prava v zvezi z njihovo zavrnitvijo.
Iz obrazložitve zavrnitve posameznih konkretnih ugovorov zoper odvzete in dodeljene parcele izhaja, da sodišče zavrača ugovor o kršitvi določbe, ki naj se v komasaciji uresniči, da upravičenec dobi čimbolj zaokrožena zemljišča. Tožnik je dobil zemljišča v manj kosih, kot jih je imel pred izvedeno komasacijo, upoštevana pa je tudi njegova želja, da je čimveč zemljišč v bližini njegovega bivališča.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev
Ob enakih pogojih se med kmeti, uvrščenimi na isto mesto v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZKZ, pravico do nakupa določi tako, da ima prednost kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino in glavno dejavnost.
ZKZ člen 21, 23. ZEN člen 2, 2/2, 19, 19/1, 19/3, 28, 28/2. ZG člen 47, 47/10.
odobritev pravnega posla - vrstni red predkupnih upravičencev - meja - javna pot - izjava o sprejemu ponudbe - oblika kot pogoj za veljavnost
Sprejemniku ponudbe ni potrebno, da že ob sprejemu ponudbe navede vrstni red predkupne pravice.
Organ je na podlagi zahteve za odobritev pravnega posla dolžan presojati vrstni red sprejemnikov predkupnih upravičencev, določen v 23. členu ZKZ, za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja v postopku odobritve.
Tudi v primeru, ko gre le za eno točko, kot izkazujejo katastrski podatki, sta zemljišči mejni (v smislu ZKZ).
Oobličnost pošiljanja izjave o sprejemu ponudbe, kot je predpisana v 21. členu ZKZ (priporočeno s povratnico), ni pogoj za veljavnost pravnega posla.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč - sprejem ponudbe - rok za sprejem ponudbe
Ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča ni mogoče šteti za ločen ali neodvisen postopek, pač pa za (prvi) del enotnega postopka prometa s kmetijskim zemljiščem. Za postopke prometa s kmetijskimi zemljišči, ki so bili začeti do uveljavitve ZKZ-E, je 55. člen tega zakona določil, da se končajo po dosedanjih predpisih. Ker je bila ponudba SKZG za prodajo dveh gozdnih zemljišč vložena in objavljena še pred uveljavitvijo ZKZ-E, bi morala tožena stranka postopek izpeljati po prej veljavnih pravilih in za vložitev vloge za odobritev pravnega posla upoštevati šestdesetdnevni in ne tridesetdnevni rok.
ZKZ člen 20, 20/1, 21, 21/1, 21/2, 21/3. ZZK člen 5.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - izjava o sprejemu ponudbe - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine
Izjava o sprejemu ponudbe je pravilno podana in veljavna, če se v bistvenih sestavinah sklada s ponudbo, tako da se z vsebino, kot izhaja iz ponudbe, in izjavo o sprejemu take ponudbe lahko sklene pogodba za nakup zemljišč. Temu pa tožnikova izjava ni ustrezala, saj se ponudba prodajalcev in tožnikov sprejem ponudbe v delu, ki se nanaša na prodajno ceno, ne krijeta. To pa pomeni bistveno spremembo ponudbe in posledično njeno zavrnitev.
Vprašanje pravice razpolaganja z nepremičninami je odvisno od trenutka sklenitve pravnega posla, tedaj pa v zemljiški knjigi ni bila vpisana oziroma ni učinkovala zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve predmetnih nepremičnin. Glede na datum sprejema ponudbe, torej sklenitve pravnega posla in datum učinkovanja vpisa o začasni odredbi v zemljiški knjigi so se lahko ponudniki in sprejemnik ponudbe utemeljeno zanesli na podatke v zemljiški knjigi.
odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - zavrženje vloge
Po presoji sodišča je, ob upoštevanju nespornih dejstev, da je sodba Okrajnega sodišča v Piranu, ki je v tej zadevi nadomestila sklenitev pravnega posla, postala pravnomočna dne 19. 2. 2008, potrebno zavreči iz razloga tretje točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Za veljavnost vsakega pravnega posla (tudi v primeru, ko pravni posel nadomesti pravnomočna sodba, s katero revident iztoži sklenitev kupoprodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila) je določena naknadna odobritev upravne enote. To pa v obravnavanem primeru pomeni, da tudi za tožečo stranko velja določba prvega odstavka 22. člena ZKZ, ki določa, da se vloga za odobritev pravnega posla vloži najpozneje v 60-ih dne po poteku roka iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ, torej po poteku 30 dnevnega roka za sprejem ponudbe, ki teče od dneva, ko je ponudba objavljena na oglasni deski.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - varstvo kmetijskih zemljišč - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - nenamenska raba
Toženka je ugotovila dvoje, in sicer prvič, da glede na nizko kakovost tal na delu zemljišča, na katerem stoji kontejner, ne gre za degradacijo kmetijskega zemljišča, ter drugič, da je glede na to, da se kontejner uporablja le za spravilo strojev in orodja oziroma pripomočkov za delo v oljčniku, njegov namen neločljivo povezan z vzgojo in oskrbo oljk. Po presoji sodišča je imela toženka v navedenih ugotovitvah podlago za zaključek, da niso izpolnjeni pogoji za odreditev ukrepa zaradi nenamenske in negospodarne rabe kmetijskega zemljišča.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - prednostni vrstni red predkupnih upravičencev - status kmeta - trenutek sklenitve pogodbe - čas izpolnjevanja pogojev
Kupec mora pogoje za predkupno pravico iz 23. člena ZKZ izpolnjevati tudi v trenutku sklenitve pravnega posla, čeprav je ta sklenjen pod odložnim pogojem, torej mora pogoje izpolnjevati v trenutku, ko je pogodba sklenjena in najkasneje do izteka roka za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ.
ZKZ člen 20, 20/1, 20/2, 20/4, 21, 21/1, 23, 23/1, 23/1-4. OZ člen 112.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - načelno pravno mnenje - vezanost na ponudbo - napake volje - predmet obveznosti - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Po Načelnem pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 6. 4. 2012 (prvi odstavek) je ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča, dana na podlagi 20. člena ZKZ, v razmerju do predkupnih upravičencev iz 23. člena ZKZ zavezujoča in ponudnik vezanosti nanjo ne more izključiti na način iz prvega odstavka 25. člena OZ.
Zatrjevane napake volje tožnica ne more z uspehom uveljavljati v postopku za odobritev pravnega posla, pač pa lahko v primeru (bistvene) zmote pogodbo izpodbija v pravdi pred sodiščem splošne pristojnosti (drugi odstavek 46. člena OZ). Postopek podaje in sprejema ponudbe je strogo obličen zaradi učinkovanja stroge obličnosti in v predpisani obliki izjavljene volje pa je že pojmovno izključena možnost nesporazuma v predmetu obveznosti.
Pravica zahtevati razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin se lahko uveljavlja le sodno, pred sodiščem splošne pristojnosti. Kar pomeni, da se tožnica v postopku za odobritev pravnega posla na spremenjene okoliščine, ki so po določbah 112. člena OZ lahko razlog za razvezo pogodbe, ne more z uspehom sklicevati.
ZKZ člen 23, 24, 24/1-1, 24/2. ZUP člen 188, 188/1.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - status kmeta - dokazno in trditveno breme - dokazovanje - izjava stranke kot dokaz
Izjava kot dokaz se po ZUP (prvi odstavek 188. člena) sme vzeti za ugotovitev nekega dejstva le, če ni dovolj drugih dokazov, ali v malo pomembnih zadevah, če bi bilo zaradi iskanja drugih dokazov oteženo uveljavljanje pravic stranke; navedeno, torej da gre za subsidiaren dokaz, je toženka glede na navedbe v odgovoru na tožbo očitno prezrla.
A.A. se je v postopku skliceval na status kmeta ter je zakonske pogoje za priznanje dolžan dokazati, kar pomeni, da je na njem trditveno in dokazno breme (in ne na tožniku, da bi ta moral nepopolno ugotovljeno dejansko stanje izpodbijati z nasprotnimi dokazi. V postopku se je skliceval na status kmeta, zato je na njem dokazno breme, da izkaže zakonske pogoje za priznanje, in da torej predloži oziroma predlaga ustrezne in zadostne dokaze.