ZUreP-1 člen 2, 2/1, 2/1-11, 85, 87, 88, 89, 110. ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-24. URS člen 125.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica občine - stavbna zemljišča - exceptio illegalis
Z Odlokom DOPP je predkupna pravica občine določena tudi izven poselitvenih območij, torej izven območja stavbnih zemljišč, in tako v tem delu v nasprotju z zakonom. Glede na navedeno je za navedeni kmetijski zemljišči z Odlokom ODPP v nasprotju z zakonom, 85. členom ZUreP-1, določena predkupna pravica občine. Odlok ODPP je po mnenju sodišča v tem obsegu v četrtem odstavku 2. člena, b), podtočka 10, nezakonit.
Po 125. členu Ustave je sodišče pri odločanju vezano na ustavo in zakon. Če meni, da podzakonski akt, ki bi ga sicer moralo uporabiti pri sojenju, ni v skladu z Ustavo ali zakonom, mora uporabo take določbe podzakonskega akta zavrniti (exceptio illegalis). Glede na to sodišče v obravnavanem primeru ne upošteva določb Odloka ODPP, četrtega odstavka 2. člena, b), podtočka 10.
Tudi za kmetijska zemljišča z oznako 1410 "kmetijsko zemljišče v zaraščanju" obstaja dolžnost preprečevanja zaraščanja, saj upoštevaje določbo 7. člena ZKZ izjema od te obveznosti za zemljišča, ki izpolnjujejo pogoje za vrsto rabe "kmetijsko zemljišče v zaraščanju", ne velja.
Če je odločitev o vlogah za odobritev pravnega posla vseh sprejemnikov ponudbe lahko sprejeta le v enem postopku (v združenih zadevah) kot skupna, v obravnavanem primeru narekuje ugotovitev sodišča v sodbi I U 1380/2016 z dne 4. 7. 2016, da je odločitev o vlogi za odobritev pravnega posla ene sprejemnice ponudbe A.A. nezakonita iz razloga po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, posledično nadaljnjo ugotovitev, da je z navedeno bistveno kršitvijo pravil postopka obremenjena odločitev o vlogah za odobritev pravnega posla tudi v preostalem. Zadeva je s to sodbo in sodbo, I U 1380/2016 z dne 4. 7. 2016, vrnjena v stanje, v katerem je bila, preden so bili odpravljeni upravni akti izdani, prvostopenjski organ pa bo o vlogah vseh treh sprejemnikov ponudbe vodil (en) ponovni postopek ter odobril enega od (pogojno) sklenjenih pravnih poslov.
Tožnica utemeljeno ugovarja, da se odločitve upravnega organa v delu, ki se nanaša na zavrnitev odobritve pravnega posla za tožnico kot sprejemnico ponudbe, ne more preizkusiti. Zgolj navedba, da gre po mnenju organa za ''sporno situacijo'' oziroma, da tožnica kot prodajalka ne more biti v vlogi kupovalke, za preizkus zakonitosti odločitve namreč ne zadostuje, temveč bi organ/a moral/a poleg ugotovljenega dejanskega stanja in dokazov, na katere je to oprto, navesti (med drugim) tudi navedbo določb predpisov, na katere se odločitev o zavrnitvi tožničine vloge opira (214. člen ZUP). S tem je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, zaradi česar je treba tožbi že iz tega razloga ugoditi.
odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic
Odločitev organa temelji na v času izdaje sodbe Višjega sodišča v Ljubljani (torej do sprejema načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS na občni seji 6. 4. 2012) veljavni upravnosodni praksi, da se v primerih, kot je obravnavani, torej, ko kupec s prodajalcem kmetijskih zemljišč ne uspe skleniti pogodbe in je primoran njeno sklenitev iztožiti, šteje, da 60-dnevni rok iz prvega odstavka 22. člena ZKZ teče od (prejema) pravnomočne sodbe, ki nadomesti pravni posel.
Na drugačno odločitev v zadevi tudi ne more vplivati vpis o pridobitvi lastninske pravice tožnika po tej sodbi v zemljiško knjigo. Četudi je bil tak vpis opravljen, to še ne pomeni, da potem ni treba, da so za odobritev pravnega posla izpolnjeni vsi pogoji po ZKZ, torej, da bi lahko prišlo do obida z zakonom predpisanega postopanja udeležencev pri prometu s kmetijskimi zemljišči, med drugim, da se vloži ustrezna vloga v zakonsko določenem roku.
Glede na to, da je tudi v upravno sodni praksi potrjeno stališče, da je dovoljen, zakonit ter v skladu s 4. alineo drugega odstavka 20. člena ZKZ pogoj ponudbe, po katerem se kmetijska zemljišča - ne glede na lego in namensko rabo - prodajajo izključno skupaj, je tožena stranka upoštevaje določbe OZ pravilno štela, da pomeni ponudba tožeča stranke bistveno spremembo ponudbe in jo zato v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZKZ utemeljeno ni štela za stranko v postopku odobritve pravnega posla.
odobritev pravnega posla - javna dražba - sklep o izročitvi nepremičnine - vrstni red predkupnih upravičencev
V pravni položaj tožnika ne bo poseženo, kolikor se bo nezakonitost prodaje nepremičnin kasneje ugotovila, kajti šele sklep sodišča o izročitvi nepremičnine ima podobno funkcijo kot razpolagalni pravni posel pri pravno poslovnem prenosu lastninske pravice.
Promet, ki poteka na podlagi javne dražbe je zakonit način prometa s kmetijskimi zemljišči glede na 25. člena ZKZ. V postopku javne dražbe pa se ne upošteva prednostnega vrstnega reda iz 23. člena ZKZ, torej vrstni red predkupnih upravičencev tudi ni predmet preizkusa pred upravnim organom.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za plačilne pravice - GERK - nenamenska raba
Za odločitev, da se tožnikov zahtevek za izplačilo PLPR deloma zavrne, je bistveno, da je bila ob kontroli na kraju samem pri določenih površinah ugotovljena drugačna dejanska raba - in to takšna, pri kateri zahtevkov za izplačilo PLPR ni mogoče uveljavljati - od tiste rabe, ki jo je tožnik prijavil v zbirni vlogi.
odobritev pravnega posla - vloga za odobritev pravnega posla - prekinitev postopka - vrstni red predkupnih upravičencev
Pravni posel odobri upravna enota v skladu z določbami 19. člena ZKZ, pri tem pa mora upoštevati pogoje, določene v 18. in 19. členu, preveriti ali je postopek prodaje tekel v skladu z določbami ZKZ ter v primeru, ko je več vlog za odobritev pravnega posla, preveriti vrstni red predkupnih upravičencev.
ZKZ člen 17, 19, 22, 22/1, 25, 25/1, 25/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZIZ člen 182, 189, 189/7, 189/6, 192, 192/1.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba - izvršilni postopek - najugodnejši ponudnik
V postopku odobritve pravnega posla prodaje zemljišča se v sodnem izvršilnem postopku preverja le, ali so podane v 19. členu ZKZ taksativno naštete ovire, zaradi katerih odobritev ni mogoča. V zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja pogojev, ali je promet potekal po postopku in na način, določen z ZKZ in ali je upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu ZKZ pa v primeru prodaje kmetijskega zemljišča na javni dražbi navedenih pogojev ni mogoče ugotavljati v postopku za odobritev pravnega posla.
Pri prodaji nepremičnine na javni dražbi je pravica predkupnega upravičenca varovana po 182. členu ZIZ (ki daje zakonitemu predkupnemu upravičencu prednost pred najugodnejšim ponudnikom, če takoj po končani dražbi izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji) ter tako v tem primeru postopek uveljavljanja predkupne pravice specialno ureja ZIZ. Promet oziroma pridobitev lastninske pravice v teh primerih usmerja izvršilno sodišče.
Člen 114 ZUP v primeru, ko je v postopku udeleženih več oseb z nasprotujočimi si interesi, nalaga kritje stroškov postopka stranki, ki je povzročila postopek, a le, če se je ta končal v njeno škodo. Postopek odobritve pravnega posla je nujen del pravnega prometa s kmetijskimi zemljišči, saj brez njega promet s kmetijskimi zemljišči ni mogoč. Zato ni mogoče pritrditi tožbenim navedbam, da je postopek odobritve pravnega posla zakrivil prodajalec z nesklenitvijo prodajne pogodbe.
Ker prodajalčeva kmetija izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo, je treba v nadaljevanju upoštevati tudi določbo prvega odstavka 18. člena ZKZ, ki določa pogoje za delitev zaščitene kmetije.
Tožena stranka je pravilno štela, da bi solastništvo kmetijskih zemljišč moralo biti izkazano s pravnomočnim sklepom o dedovanju ali vpisano v zemljiško knjigo. Tega dokazila tožnik organu pred izdajo odločbe ni predložil, zato po presoji sodišča, ne glede na določbo 139. člena ZD ali določbo 41. člena SPZ-1, upravni organ ni bil dolžan upoštevati zapuščinskega postopka, ki je v teku v zvezi z nepremičninami in odločitev opreti na tožnikovo pričakovano pravico.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek omd - kontrola
Za odločitev, da se tožnikov zahtevek OMD deloma zavrne, je bistveno, da je bila ob kontroli pri določenih površinah ugotovljena drugačna dejanska raba (in to takšna, pri kateri zahtevka OMD ni mogoče uveljavljati) od tiste rabe, ki jo je tožnik prijavil v zbirni vlogi.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - prepoved uporabe kmetijskega zemljišča v drug namen - izrek odločbe - nejasen izrek odločbe
Kmetijski inšpektor je pristojen, da, skladno z ZKZ prepove uporabo kmetijskega zemljišča v kakšen drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo.
Določitev tistega, ki mora izpolniti naloženo obveznost, je bistvenega pomena, saj je le tako mogoče preizkusiti sprejeto odločitev, navsezadnje, kolikor bi postala dokončna, tudi izvršiti.
ZKZ člen 22, 22/2, 25. ZIZ člen 189, 189/7. ZUP člen 43, 44.
promet s kmetijskimi zemljišči - javna dražba - odobritev pravnega posla - stranka v postopku
Ne glede na pravno ureditev postopka prometa z nepremičninami na javni dražbi v postopku izvršbe ni nobenega razloga, da v postopku odobritve pravnega posla ne bi bila uporabljena določba drugega odstavka 22. člena ZKZ, po kateri so stranke postopka odobritve pravnega posla razen prodajalca in kupca (pogodbenih strank) tudi vsi, ki so sprejeli ponudbo. V takšnem položaju je tudi tisti, ki je v postopku izvršbe sodeloval kot zainteresirani kupec. To pa mu v skladu s citiranim zakonskim določilom daje položaj stranke tudi v upravnem postopku odobritve pravnega posla.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - izročilna pogodba
Po določbi drugega odstavka 19. člena ZKZ odobritev pravnega posla ni potrebna, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča gozda ali kmetije na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali na podlagi darila za primer smrti in izročilne pogodbe, razen če gre za promet z zaščiteno kmetijo, ki ni v skladu z 18. členom ZKZ. Če bi torej šlo za izročilno pogodbo, odobritev pravnega posla sploh ni bila potrebna, zato tudi ugovor tožnika pravzaprav ni smiseln, saj si s tem ugovorom ne more izboljšati svojega položaja.
Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi tožnik ugovor o previsokem komasacijskem odbitku uveljavljal v času osmih dni po razgrnitvi prvega elaborata o novi razdelitvi zemljišč, kot tudi ne v času osmih dni po razgrnitvi drugega, zaradi podanih pripomb in predlogov spremenjenega in dopolnjenega elaborata o novi razdelitvi zemljišč.
Tožnik ne ugovarja, da organ pri dodelitvi novih zemljišč ne bi upošteval zakonsko dopustne razlike v vrednosti oziroma površini iz 65. člena ZKZ.
Ker tožnik obstoja zakupnega razmerja, tako kot ga določa ZKZ, ni izkazal, torej ni predložil pisne zakupne pogodbe, sodišče v celoti zavrača vse tožbene ugovore, ki se nanašajo na zakup spornih zemljišč in s tem povezanega gospodarskega izkoriščanja teh zemljišč.
ZKZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 24, 24/1, 24/1-4, 24/2.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - izjava stranke - izpolnjevanje pogojev ob sprejemu ponudbe - status kmeta
Dejstvo, na katerega predkupni upravičenec opira predkupno pravico, mora obstajati ob sprejemu ponudbe.