ZKZ člen 23, 23/1, 23/1-4, 23/4, 24, 24/1, 24/1-1.
kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla - odobritev prodaje kmetijskih zemljišč - status kmeta - predkupna pravica - uveljavljanje predkupne pravice - zloraba pravice
Pri odločanju o (morebitni) zlorabi pravice pri uveljavljanju predkupne pravice v postopku odobritve pravnega posla se je upravni organ dolžan konkretno opredeliti do vseh okoliščin, ki vplivajo na presojo, ali je predkupni upravičenec zlorabil oziroma nameraval zlorabiti status kmeta oziroma da dejansko ne namerava zemljišča uporabljati z namenom kmetijske pridelave.
Vprašanje, ali je nameravani objekt predviden zgolj na območju A, ali pa tudi na območju K1, za odločitev v zadevi niti ni relevantno - kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, je v skladu z Odlokom o OPN tudi gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov v območju namenske rabe K1 dovoljena le, če se izvaja za potrebe delovanja obstoječe kmetije, ta pogoj pa v konkretni zadevi ni izpolnjen.
Kmetija pa je (tista) oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se nosilec in člani ali članice kmetije ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo (4. člen ZKme-1). Za kmetijo kot obliko KMG je torej relevantno, da je "delujoča", tj. da se njeni člani ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Ukvarjanje s kmetijsko dejavnostjo po presoji sodišča predpostavlja tudi prihodke iz te dejavnosti.
gradbeno dovoljenje - kmetijsko zemljišče - kašča - pomožni kmetijskogozdarski objekt - nezahtevni objekt - občinski odlok
Predmet zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja je pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, ki sodi med nezahtevne objekte in naj bi se postavil na zemljišču, ki je kmetijsko zemljišče.
Prostorsko planiranje je izvirna pristojnost občine, zato jim je zakonodajec prepustil, da določijo dodatne pogoje glede na značilnosti prostora, ki je predmet konkretnega urejanja. Pri tem tudi iz obrazložitve predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah ZKZ-E izhaja namen zakonodajalca, da bo po predlagani ureditvi lokalna skupnost za gradnjo objektov in posegov v prostor na kmetijskih zemljiščih lahko predpisala tudi dodatne pogoje in kriterije, ki jih bo moral izpolnjevati investitor za gradnjo na kmetijskem zemljišču.
Občina Vrhnika je skladno z zakonskim pooblastilom določila strožje pogoje od teh, navedenih v členu 3.ča ZKZ.
gradbeno dovoljenje - nezahteven objekt - pomožni kmetijskogozdarski objekt - lastnik
Pogoj za gradnjo pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov na kmetijstkih zemljiščih je obstoj kmetije oziroma stavbnih zemljišč kmetije. Pomožno kmetijsko-gozdarski objekti pa morajo biti namenjeni tej kmetiji oziroma njeni kmetijski dejavnosti.
Organa sta presojala ali tožnica izpolnjuje pogoje ob drugem ali tretjem odstavku 34. člena Odloka o OPN, in zaključila, da po nobenem, ker nima kmetije, za potrebe katere bi se pomožni kmetijsko gospodarski objekt zgradil, kar je bistvena materialno pravna okoliščina za lokacijo A in G.
gradbeno dovoljenje - pogoji za gradnjo na kmetijskem zemljišču - kmetijsko gospodarstvo - kmetija
Kmetija je (tista) oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se nosilec in člani ali članice kmetije ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo (4. člen ZKme-1). Za kmetijo kot obliko KMG je torej relevantno, da je ''delujoča'', tj. da se njeni člani ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Ukvarjanje s kmetijsko dejavnostjo po presoji sodišča predpostavlja tudi prihodke iz te dejavnosti.
V primeru, če delež kmetijskih zemljišč pri prodaji sklopa zemljiških parcel, od katerih so nekatera po namenski rabi kmetijske, druge pa gozdne, predstavlja vsaj 20 odstotkov skupne površine, se pri uveljavljanju predkupne pravice pri nakupu uporablja ZKZ, kar pomeni, da je posledično izključeno uveljavljanje predkupne pravice po ZG, četudi se v postopku izkaže, da predkupnih upravičencev po ZKZ ni.
status kmetijske organizacije - obnova postopka - začasna odredba - odložitvena začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Zatrjevana škoda po presoji sodišča ni niti neposredna niti konkretna, ampak je le hipotetična. Do nje naj bi namreč prišlo v prihodnosti in šele pod pogojem, da prvostopenjski organ tožnici ne bi priznal statusa kmetijske organizacije v obnovljenem postopku, sodišče pa bi tožbi zoper izpodbijani sklep ugodilo in ga odpravilo.
Tožnica lahko status predkupne upravičenke uveljavlja v postopkih odobritve pravnega posla, ne glede na to, ali ji je status kmetijske organizacije po ZKZ priznan s posebno odločbo, izdano po šestem odstavku 24. člena ZKZ. Svoje predkupno upravičenje namreč lahko izkaže na način, določen v petem odstavku 24. člena ZKZ, torej z registrirano kmetijsko dejavnostjo (kar je razvidno iz javnih evidenc za (med drugim) gospodarske družbe, npr. AJPES) in z ustrezno izkazanimi prihodki več kot 50 % iz naslova kmetijske dejavnosti. In kot je pravilno opozorila že toženka v svojem odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe in s čimer se strinja tudi tožnica, gre v postopkih odobritve pravnega posla pri tem za odločitev o predhodnem vprašanju. Posledično to tudi pomeni, da z zadržanjem odločbe o priznanju statusa kmetijske organizacije tožnica ni onemogočena v uveljavljanju svoje predkupne pravice kot kmetijske organizacije po 5. točki prvega odstavka 24. člena ZKZ oziroma te pravice, tj. pravice uveljavljanja statusa kmetijske organizacije, ni izgubila.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - vsebina ponudbe - stavbna zemljišča - sprejem ponudbe - položitev varščine
Upravni organ v postopku odobritve pravnega posla v okviru določb ZKZ in ZG odloča o odobritvi pravnega posla v obsegu, kolikor se ta nanaša na kmetijsko zemljišče in gozd. Vendar to ne pomeni, da prodajalec skupaj s kmetijskim in gozdnim zemljiščem ne sme prodajati še stavbnega zemljišča. Vsebina ponudbe je namreč v domeni prodajalca. Gre za izraz volje prodajalca in pomeni le, da se je prodajalec odločil, da tudi zemljišče, ki je sicer stavbno, prednostno ponudi predkupnim upravičencem po ZKZ. To pa ni nezakonito, saj ZKZ prodajalca pri svobodi sklepanja pogodbenih razmerij omejuje le pri prodaji kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda. Pogojevanje nakupa kmetijskega zemljišča skupaj s stavbnim in s tem pogoj ponudbe, da se zemljišča prodajajo skupaj, v paketu, tudi ni v nasprotju z ZKZ.
Plačilo varščine je bilo bistven pogoj za veljavnost sprejema ponudbe. Da je stranka z interesom A. A. varščino plačal in to ob sprejemu ponudbe, ni sporno, torej je stranka z interesom A. A. ta pogoj (ki je glede na vsebino ponudbe res bistven) izpolnil. Ker pa je zahtevano potrdilo posredoval v še odprtem roku za sprejem ponudbe, je tudi po presoji sodišča šteti, da so bili za veljaven sprejem ponudbe izpolnjeni vsi zahtevani pogoji.
Povedano drugače stvar upravnega organa torej je, da v upravnem postopku odobritve presodi, ali listina o priznanju izvirne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem temelji na v zakonu določenih dejanskih okoliščinah, katerih prava posledica je izvirna pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem (43. člen SPZ) oziroma ali listina po vsebini ne predstavlja pravnega temelja za pravno poslovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ.
Tudi posadna listina, ki lahko izkazuje nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem, če so za to izpolnjeni v 43. členu SPZ določeni pogoji, je potrebno predložiti v odobritev po določbah ZKZ, ne glede na to, ali je zapisana v obliki pogodbe ali kot zemljiškoknjižno dovolilo.
zakup - zakup kmetijskih zemljišč - status kmeta - obnova postopka - pravnomočno končan postopek - pravni interes - stranka v postopku
Sodišče sicer pritrjuje upravnemu organu, da priznanje statusa kmeta samo po sebi ne predstavlja poseganje v kakršnekoli pravice oziroma pravne koristi drugih oseb, vendar pa je po presoji sodišča situacija drugačna, če je postopek za preverbo statusa kmeta sprožen potem, ko je že v teku postopek zakupa določenih kmetijskih zemljišč, v katere ravno priznanje statusa kmeta vpliva na izbiro osebe, ki bo med ponudbami za zakup kmetijskega zemljišča izbrana kot ponudnik z najboljšim vrstnim redom oziroma prednostno pravico do zakupa.
Tožnik, glede na okoliščine konkretnega primera, predstavlja osebo, ki bi morala sodelovati kot stranski udeleženec v postopku.
ZKZ člen 2, 2/1, 2/2, 2/3, 19, 19/2, 19/2-6, 20, 21, 22. ZUP člen 6, 8, 237, 237/2, 237/2-7, 251.
kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - prodaja kmetijskih zemljišč - odobritev pravnega posla - predmet prodaje - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - namenska raba zemljišč - dejanska raba kmetijskih zemljišč - zloraba pravice - namen zakona
Za presojo statusa zemljišča v postopku odobritve pravnega posla je ključna namenska raba, določena v prostorskih aktih, saj bi drugačna razlaga, kot je večkrat izpostavilo že Vrhovno sodišče RS, lahko omogočila lastniku, da se izogne uporabi prisilnih določb ZKZ, predvsem pa bi tudi nujno vodila do arbitrarnosti pri odločanju upravnih organov o tem, katera zemljišča, ki so v prostorskem aktu opredeljena kot kmetijska, je šteti kot taka, katera pa so zaradi svoje nekmetijske rabe izgubila takšen status, s čimer bi se izvotlil pomen specialne ureditve prometa s kmetijskimi zemljišči po ZKZ, ki imajo podlago v drugem odstavku 71. člena Ustave.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - vzpostavitev prejšnjega stanja
Med strankama ni sporno, da je zemljišče, na katerem je bila odložena hlodovina in krajniki, opredeljeno kot kmetijsko zemljišče, in prav tako ni sporno, da je bil navedeni material odložen na delu tega zemljišča.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - vzpostavitev prejšnjega stanja - odstranitev objekta - objekt za obveščanje in oglaševanje
Del zemljišča se uporablja za oglaševanje saj je na njem postavljena sporna konstrukcija. Postavitev konstrukcije nedvomno predstavlja nenamensko rabo kmetijskega zemljišča.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - gozd - prednostna pravica pri nakupu kmetijskih zemljišč in gozdov
Tožnica bi lahko na trditveni ravni zatrjevala svojo prednostno pravico z razlogi, ki izhajajo iz 47. člena ZG, že v vlogi za odobritev pravnega posla ali vsaj v vlogi, s katero je izostanek z ustne obravnave opravičila. Tožnica v vlogi za odobritev pravnega posla ni navedla oddaljenosti svojih gozdnih zemljišč od zemljišča, ki se prodaja (C. C. ga je, organ pa je to oddaljenost preveril), in ne drži, da tožnica tega ni imela možnost učinkovito opraviti oziroma izpodbijati ugotovitev organa v ali pritožbenem postopku ali po vročitvi zapisnika o ustni obravnavi, kolikor je že prepustila organu, da sam išče razloge za uveljavljanje njene predkupne pravice, na podlagi sklepov sodišča, ki so kazali na lastništvo njenih parcel.
status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Iz vloge mora biti jasno, kaj vložnik želi, navesti mora relevantna dejstva ter zanje predložiti dokaze. Ker je pravna presoja zahtevka na organu, vložniku ni treba navajati pravne podlage.
Tožnika sta vložila vsak svojo vlogo, v katerih sta laično, vendar dovolj razumljivo uveljavljala, naj organ, skladno s šestim odstavkom 24. člena ZKZ ugotovi, da imata status kmeta. Toženka bi morala ugotavljati, ali izpolnjujeta pogoje za status kmeta iz prvega do petega odstavka 24. člena ZKZ.
S sprejemom ponudbe je pogodba o prodaji zadevnega zemljišča sklenjena pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote. Ker je prizadeta stranka v času teka roka za sprejem ponudbe obvestila upravno enoto o sprejemu ponudbe za zadevno zemljišče, se šteje, da je s trenutkom, ko je upravna enota prejela njeno izjavo o sprejemu ponudbe, pogodba med strankama sklenjena pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote. Tako ponudba, dana na podlagi določb ZKZ (javna objava ponudbe), ponudnika veže ves čas do izteka roka sprejema ponudbe in ponudnik svoje vezanosti na ponudbo ne more izključiti, kadar je ponudba v roku za sprejem ponudbe tudi sprejeta. Zato tožnikov umik ponudbe po tem trenutku nima pravnih učinkov in je iz izpodbijanim akotm pravilno zavržen.
odobritev pravnega posla - vrstni red predkupnih upravičencev - jezikovna razlaga zakonskega besedila - načelo svobodnega urejanja obligacijskih razmerij
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sodbi v zadevi X Ips 115/2020 z dne 13. 6. 2022, v kateri je obravnavalo enako vprašanje, zavzelo stališče, da se v primeru dveh ali več prednostnih upravičencev iz desetega odstavka 47. člena ZG določbe 23. člena ZKZ, ki določajo predkupne upravičence za nakup kmetijskega zemljišča, sploh ne uporabljajo. Po naziranju Vrhovnega sodišča že iz jezikovne razlage prvega odstavka 23. člena ZKZ izhaja, da lahko pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije predkupni upravičenci uveljavljajo predkupno pravico po določenem vrstnem redu, če ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi zakoni določeno drugače. V obravnavanem primeru ZG glede prodaje gozda prednostne upravičence določa drugače, manj restriktivno. Bistvena razlika med ZKZ in ZG je, da ZG ob izpolnjevanju enakih pogojev predkupnih upravičencev prednosti ne daje predkupnemu upravičencu s statusom kmeta. Taka omejitev (dodaten pogoj) bi bistveno presegla omejitve, ki jih je za prodajo gozdov določil zakonodajalec.2 To pomeni, da v takšnem primeru velja avtonomija strank. Udeleženci obligacijskih razmerij namreč ta prosto urejajo, kar kot splošno načelo določa že 3. člen Obligacijskega zakonika (OZ). Avtonomija strank je omejena samo v primeru, da je obligacijsko razmerje v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli. V primeru odločitev prodajalca, da proda gozd enemu od predkupnih upravičencev enakega položaja, ne nasprotuje ničemur od navedenega. Zato je v takšnih primerih tudi sklicevanje na četrti odstavek 23. člena ZKZ nepotrebno.
promet s kmetijskimi zemljišči - status kmeta - izjava o sprejemu ponudbe - izpolnjevanje pogojev ob sprejemu ponudbe
Kupoprodajna pogodba za kmetijska zemljišča je sklenjena s trenutkom sprejema izjave o sprejemu ponudbe, zato mora dejstvo, na katerega predkupni upravičenec opira svojo predkupno pravico obstajati ob sprejemu ponudbe. Dejstvo, da je tožnica "drug kmet", ob vložitvi izjave o sprejemu ponudbe ni obstajalo, saj tožnica še ni vložila izjave po četrti alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ. Zato tožnica z izjavo na zapisnik pri upravni enoti dne 29.10.2021, ki jo je utemeljevala na četrti alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ, ni mogla izkazati, da bo zemljišča, ki so bila predmet ponudbe pridobila po odložim pogojem odobritve in na teh zemljiščih pridobivala pomemben del prihodka.
A. A. je kmetijska zemljišča ponudila v zakup v tako imenovanem paketu, torej kot celoto, vsa zemljišča skupaj, za eno(tno) ceno najema. Pri tem je v svoji ponudbi za zemljišča v solastnini zapisala le polovico površin (kar ustreza njenemu solastniškemu deležu). Ni pa označila delov teh kmetijskih zemljišč v naravi. Še drugače, ostalo je neznano, kaj naj bi obsegal zakup. To pa pomeni le eno: predmet zakupa ni bil določen oziroma ni bil določljiv. Ponudba ni vsebovala podatkov, ki bi omogočili identifikacijo delov treh kmetijskih zemljišč v solasti, namenjenih zakupu (38. člen in 35. člen OZ ter peti odstavek 27. člena ZKZ). A. A. bi lahko dala del kmetijskega zemljišča v solasti v najem, toda le, če bi ga točno označila v ponudbi in bi za to imela strinjanje solastnice, B. B.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - namenska raba zemljišč - kmetijsko zemljišče - prepoved uporabe kmetijskega zemljišča v drug namen - vzpostavitev prejšnjega stanja
Tožnik na kmetijskem zemljišču izvaja gospodarsko dejavnost oglaševanja in ima od te dejavnosti prihodke, to pomeni, da je on tisti, ki kmetijskega zemljišča ne uporablja v skladu z njegovim namenom, kar ga v konkretnem primeru kvalificira kot inšpekcijskega zavezanca.
Postavitev reklamnega panoja, tudi če ne ovira obdelovanja zemljišča, ni zakonsko predpisana namenska uporaba. Oglaševalski pano ne služi kmetijskemu zemljišču in ne prispeva k prehranski varnosti in pridelavi hrane. Golo dejstvo, da kmetijskemu zemljišču ne škodi (da ga neposredno ne onesnažuje ali degradira), ne more voditi do drugačnega zaključka.
Prepoved uporabe kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo in vzpostavitev prejšnjega stanja v določenem roku (prva alineja B) točke 107. člena ZKZ) je v konkretni situaciji torej edini možen ukrep.
Inšpektor tako ni imel izbire med različnimi ukrepi, izrekel je lahko le prepoved nadaljnjega oglaševanja in odredil odstranitev oglaševalskega panoja. Posledično tudi tehtanje sorazmernosti naloženega ukrepa ni prišlo v poštev.