ZKme-1 člen 144. ZKZ člen 31. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 34, 34/3.
register kmetijskih gospodarstev - sprememba GERK - pravica do uporabe kmetijskega zemljišča - zakupna pogodba
Prvostopenjski organ je pravilno štel, da tožeča stranka izkazuje pogoje za izvedbo postopka vpisa GERK na zemljišču, vendar je po ugotovitvi, da je na tem zemljišču že vpisan GERK drugega nosilca, pravilno in skladno z določbami Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev, B.B. poslala poziv za predložitev dokazov o uporabi kmetijskih zemljišč. B.B. je toženi stranki predložil zakupno pogodbo, s katero je izkazal pravico do uporabe zemljišča parc. št. 2484. V zadevi torej niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo določbe tretjega odstavka 34. člena Pravilnika, ker upravni organ izda odločbo o vpisu GERK le v primeru, ko dokazila, s katerimi izkazujeta pravico do uporabe spornega zemljišča, predložita oba nosilca kmetijskih gospodarstev na prekrivajočih GERK-ih, ki pa se o uporabi ne moreta sporazumeti.
melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela - odmera nadomestila
Iz določb ZKZ izhaja, da se kot melioracijske površine, za katere je potrebno prispevati sredstva za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje sistemov, štejejo vse tiste parcele, ki se nahajajo znotraj melioracijskega območja.
odobritev pravnega posla - izjava o sprejemu ponudbe - vsebina izjave o sprejemu ponudbe - sprememba izjave
Izjave o sprejemu ponudbe po poteku roka za sprejem ponudbe več ni dovoljeno spreminjati, zato sta upravna organa pravilno štela, da je tožnica sprejela ponudbo samo za eno zemljišče.
Fizična oseba ima v skladu s 24. členom ZKZ kot predkupna upravičenka po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ (to je kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj) prednost pred osebo, ki uveljavlja predkupno pravico po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ (to je kot drug kmet).
odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - izjava o sprejemu ponudbe - rok za sprejem ponudbe
Določbo prvega odstavka 21. člena ZKZ v zvezi s četrtim odstavkom 20. člena istega zakona je mogoče razlagati samo tako, da zakon kot pravočasno „dopušča“ oddajo izjave o sprejemu ponudbe na predpisani način še zadnji dan roka za njeno oddajo. Čeprav izjava o sprejemu ponudbe ni bila poslana ponudniku, je mogoče iz sodne prakse Vrhovnega sodišča ugotoviti, da za pravočasno poslano ponudbo zadostuje, da je ta poslana samo upravni enoti in ne tudi ponudniku.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - namenska raba zemljišča - za odločitev relevanten predpis
Prvostopenjski organ je kršil pravila postopka, kršitev pa je bistvena, ker o vlogah za odobritev pravnega posla ni odločil z eno odločbo. Vrhovno sodišče je v načelnem pravnem mnenju, ki je bilo sprejeto na občni seji 6. 4. 2012, namreč izrecno navedlo, da upravna enota za vse, ki so pravočasno zahtevali odobritev pravnega posla, vodi en postopek in z odločbo odobri le enega od pogojno sklenjenih pravnih poslov.
Od tega, ali se prodaja gozd ali kmetijska zemljišča, je odvisna presoja, ali je organ predkupno pravico pravilno ugotavljal po ZKZ, ali pa bi moral uporabiti ZG.
ZDKG v 23. členu dopušča uveljavljanje nujnega deleža po zakonu dediču iz prvega odstavka 14. člena ZDKG (med katere se tožnik šteje), ki ga je oporočitelj v oporoki prezrl ali mu naklonil manj, kot bi dobil, če bi prišlo do dedovanja na podlagi zakona, vendar pa je treba pri tem upoštevati tudi nadaljnje načelo v tem zakonu in sicer, da je dodelitev nujnega deleža v naravi (torej zemljišče, ki bi ustrezalo nadaljnjim predpisanim pogojem za odtujitev iz zaščitene kmetije, tj. da ni pomembno za zaščiteno kmetijo in je po vrsti narave med drugim tudi gozd, idr.) izjema in ne pravilo, zlasti ob upoštevanju namena sprejetja ZDKG, tj. preprečitev drobitve zaščitenih kmetij kot kmetijskih oziroma kmetijsko-gozdarskih gospodarskih enot.
Ponudba, dana na podlagi določb ZKZ (javna objava ponudbe), ponudnika veže ves čas do izteka roka za sprejem ponudbe in ponudnik svoje vezanosti na ponudbo ne more izključiti.
gozd - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - izjava o sprejemu ponudbe - obličnost pošiljanja izjave o sprejemu ponudbe - izjava stranke kot dokaz
Sama obličnost pošiljanja izjave o sprejemu ponudbe, kot je predpisana v 21. členu ZKZ (pošiljanje priporočeno s povratnico), ni pogoj za veljavnost pravnega posla, ampak služi zgolj v dokazne namene. V obravnavani zadevi je prvostopenjski organ sklepal, da sta prodajalca v zakonskem roku prejela izjavo o sprejemu ponudbe le na podlagi izjave strank.
Izjava strank se sme skladno z 188. členom ZUP vzeti kot dokaz za ugotovitev dejstva le, če ni dovolj drugih dokazov. Glede na to, da C.C. sam zatrjuje, da je izjavo o sprejemu ponudbe poslal priporočeno s povratnico, sodišče meni, da ne bi smelo biti nikakršne ovire, da se ne bi pri pošti s poizvednico ugotovilo, kdaj je bila poslana pošiljka s povratnico.
Iz izpodbijane odločbe in upravnega spisa ne izhaja dejanska površina prodajanih parcel (in ne površina tožniku že lastnih parcel), ne njihova izračunana primerljiva površina, zato ima tožnik prav, da trditve prvostopnega organa, da bi z nakupom parcel ne mogla nastati nova zaščitena kmetija, ker dejanska površina ne presega 5 ha, primerljive kmetijske površine pa je še bistveno manj, ni mogoče preizkusiti, kar pomeni, da je organ storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
Ker iz izpodbijane odločbe izhaja, da ima tožnik status kmeta ter da je v postopku uveljavljal, da je kmet mejaš, bi bil prvostopenjski organ dolžan preizkusiti njegovo upravičenje tudi na podlagi 2. alinee prvega odstavka 18. člena ZKZ, kar pomeni, da je izpodbijana odločitev sprejeta na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično napačni uporabi materialnega prava.
V primeru, ko več kupcev prestane preizkus pogojev iz 18. člena ZKZ, se za določitev prednostnega upravičenca do nakupa uporabi določbo 23. člena ZKZ.
zaščitena kmetija - preveritev pogojev za zaščito kmetije - vpis zaznambe zaščitene kmetije
Prvostopenjski organ je glede na določbo prvega odstavka 2. člena ZDKG pravilno upošteval vse nepremičnine, ki so sedaj v lasti pokojnice, in ugotovil, da le-te obsegajo več kot 5 ha primerljive kmetijske površine. Pri tem je smel upoštevati tudi tiste nepremičnine, ki ob izdaji odločbe o zaščiteni kmetiji z dne 7. 2. 2001 niso bile v lasti pok. A.A., ker so v njeni lasti sedaj, ko se pogoji ponovno preverjajo. Pri določitvi obsega kmetije pa se je prvostopenjski organ oprl na podatke iz zemljiškega katastra o dejansko rabi in razredih bonitet vseh nepremičnin, ki spadajo v obseg kmetije in ob upoštevanju teh podatkov pravilno prišel do izračuna in tako do rezultata o izpolnjevanju pogojev po 2. členu ZDKG.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - ponudba - sprejem ponudbe - rok za vložitev vloge za odobritev posla
Res je, da je kot obvezna priloga vloge po prvem odstavku 22. člena ZKZ določena pogodba o pravnem poslu, vendar pa to ne odvezuje sprejemnika ponudbe, da vloge ne poda v zakonsko določenem roku.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - vrstni red predkupnih upravičencev - status kmeta
Prodajalcu je omogočena prosta izbira kupca le v primeru, če nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice, kar arg. a contrario pomeni, da je v primeru, ko vlagatelj vloge za odobritev pravnega posla uveljavlja predkupno pravico, treba preveriti, ali izpolnjuje pogoje za zatrjevano predkupno pravico (v času sprejema ponudbe), ne glede na to, ali je morebiti edini vlagatelj vloge, podane po 22. členu ZKZ.
ZKZ člen 19, 19/3, 19/3-2, 22, 22/1, 23. ZUP člen 53, 53/2, 55.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - ponudba - vezanost na ponudbo - predkupna pravica - osebe, ki niso predkupni upravičenci - pooblaščenec
V postopku imajo dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka sama, zato v postopanju organa s ponudbo ni (bilo) kršitve, zaradi katere bi organ ne mogel odobriti predmetnih pravnih poslov. Kolikor pa ostali tožniki menijo, da je deveti tožnik oblikoval in vložil neustrezno ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč glede na pooblastilo, kakršno mu je bilo dano, je to stvar njihovega notranjega razmerja.
Po novejši sodni praksi ponudba iz 20. člena ZKZ nima pravnih učinkov ponudbe iz prvega odstavka 22. člena OZ v razmerju do oseb, ki so sicer podale izjavo o sprejemu ponudbe, vendar niso predkupni upravičenci.
Prvostopenjski organ nima prav, da ni treba ugotavljati pogojev za predkupnega upravičenca za stranko z interesom, ker je edina sprejemnica ponudbe, ki je vložila vlogo za odobritev pravnega posla s sodbo, ki nadomešča kupoprodajno pogodbo, saj to ne izhaja iz četrtega odstavka 23. člena ZKZ in ga tudi ni možno tako razlagati. Prodajalcu je namreč omogočena prosta izbira kupca le v primeru, če nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice, kar arg. a contrario pomeni, da je v primeru, ko vlagatelj vloge za odobritev pravnega posla uveljavlja predkupno pravico, treba preveriti, ali izpolnjuje pogoje za zatrjevano predkupno pravico (v času sprejema ponudbe), ne glede na to, ali je morebiti edini vlagatelj vloge, podane po 22. členu ZKZ.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - status kmeta - družinski član nosilca kmetijskega gospodarstva
Upravna organa sta imela po izvedenem ugotovitvenem postopku dovolj podlage za zaključek, da je izbrani predkupni upravičenec kmet v smislu določil ZKZ, saj je družinski član osebe, ki je nosilka kmetije, to dejavnost pa opravlja kot glavno dejavnost. S tem so izpolnjeni pogoji za priznanje statusa kmeta iz druge alinee prvega odstavka 24. člena ZKZ.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - vloga za odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge - sprememba sodne prakse
Tožnik ni ravnal v skladu s sodno prakso, kot je veljala v času sprejema ponudbe, saj je tožbo na sklenitev pogodbe vložil po izteku roka iz 22. člena v povezavi s četrtim odstavkom 20. člena ZKZ in to na podlagi določb Obligacijskega zakonika (predkupne pogodbe) ne pa določb ZKZ. To pa pomeni, da svoje pravice ni uveljavljal v prekluzivnem roku, kar ima za posledico, da je prišel v položaj, kot da izjave o sprejemu ponudbe ni podal, torej da njegova zahteva sploh ni bila podana.
Tožeča stranka je v komasacijski sklad vložila več parcel, kot jih je iz komasacijskega sklada prejela. Navedeno pomeni, da je predpisan kriterij zaokroženosti zemljišč izpolnjen. Enako velja tudi za skupna površinska in skupna vrednostna odstopanja, ki se gibljejo znotraj zakonskih okvirjev oz. kriterijev, kar pomeni, da je nova razdelitev v tem smislu zakonita.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenci - kmet mejaš - status kmeta
Parcele so se prodajale v dveh kompleksih, saj so v naravi že sedaj prostorsko zaokrožene. V takšnem primeru pa je glede na namen, ki ga zasleduje ZKZ pri prometu s kmetijskimi zemljišči, pravilno stališče tožene stranke, da je kot kmeta mejaša mogoče šteti kmeta, ki s svojimi zemljišči meji le na nekatera zemljišča v takšnem kompleksu.
V šestem odstavku 24. člena ZKZ je določeno, da če nastane dvom, ali je fizična oseba kmet, odloča o tem upravna enota, na območju katere leži pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga fizična oseba uporablja. To pomeni, da navedeno vprašanje predstavlja predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP, ki pa ga lahko obravnava organ sam, ali pa prekine postopek. Za potrebe postopka za odobritev pravnega posla tako zadostuje, da je navedena okoliščina izkazana v času izdaje prvostopne odločbe, kar lahko izkaže sprejemnik ponudbe sam z ustrezno odločbo, ali pa to ugotovi upravni organ v okviru postopka odobritve pravnega posla.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - načelno pravno mnenje - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - sodba kot izvršilni naslov
Stališče, da za primere, ko ponudnik odkloni sestavo listine o sklenjeni pogodbi, vlogi za odobritev pravnega posla ni treba priložiti sklenjene pogodbe o pravnem poslu, velja kot obvezno od sprejema načelnega pravnega mnenja, sprejetega dne 6. 4. 2012. Presoji organa, da je pravočasna vloga za odobritev pravnega posla, ki jo je A.A. vložila 30. 8. 2011 (to je po tem, ko je bil pravnomočno končan sodni postopek na podlagi tožbe, ki jo je vložila v letu 2008), in ki izhaja iz mnenja, da je v primeru, ko je kupec moral vložiti tožbo na sklenitev kupne pogodbe, treba šteti, da 60-dnevni rok iz prvega odstavka 22. člena ZKZ teče od (prejema) pravnomočne sodbe (in to stališče ne odstopa od večinskega stališča tedanje sodne prakse, utemeljene tudi na predhodnem pravnem mnenju VS iz leta 1984), zato sodišče v celoti pritrjuje.