zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - kmetijska gospodarska celota - izločitev parcele - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Že namenska raba v lokacijski informaciji, da se parcela nahaja v območju površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti – območje za gradnjo eno ali dvostanovanjskih hiš – prostostoječa zazidava, kakor tudi njena lega, bi lahko odprla vprašanje o tem, ali je to parcelo mogoče obravnavati kot del gospodarske celote oziroma koliko je ta parcela sploh pomembna za gospodarsko celoto kmetije in ali bi njena izločitev iz zaščitene kmetije znatno prizadela njeno gospodarsko sposobnost. To pa so tista dejstva, ki so glede na določbe 3. in 22. člena ZDKG relevantna za oceno, ali še obstojajo pogoji za določitev zaščitene kmetije oziroma preveritev izpolnjevanja teh pogojev oziroma ali je parcela sedaj takšna, da bi te določbe omogočale njeno izločitev iz sestava zaščitene kmetije, zlasti (še) ob upoštevanju tretjega odstavka 15. člena ZDKG, ki primeroma opredeljuje nepomembna zemljišča za zaščiteno kmetijo. Teh dejstev, ki so odločilna glede na materialnopravno podlago, prvostopenjski organ ni ugotavljal, kar pomeni, da dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, v posledici pa v obrazložitvi tudi ni navedel vseh razlogov za svojo odločitev.
status zaščitene kmetije - pogoji za določitev statusa - tožbena novota
Pogoji, da se kmetija šteje za zaščiteno, so določeni v 2. členu ZDKG. Drugih pogojev za zaščiteno kmetijo ZDKG ne določa.
Navedbo, da sta nepremičnini v dolgoročnem planu javnega dobra ter da sta namenjeni za pokopališče, so tožniki prvič podali šele v pripravljalni vlogi, zato predstavlja nedopustno novoto, ki je sodišče ne more upoštevati, saj so imeli možnost to dejstvo navesti v postopku pred upravnim organom, pa tega niso storili, niti niso pojasnili, zakaj tega dejstva niso navedli že v postopku izdaje upravnega akta.
ZDKG v nobeni določbi izrecno ne zahteva, da bi prevzemnik kmetije moral le-to obdelovati sam s fizičnim delom, ampak je poudarek na gospodarjenju s kmetijo. Vprašanje dejanskega obdelovanja predmetne kmetije s fizičnim delom njenega prevzemnika ni pomembno za odločitev v postopku za določitev zaščitene kmetije.
Tožeča stranka je pravilno v 60-dnevnem roku v skladu s takrat veljavno sodno prakso vložila tožbo na sklenitev pravnega posla. Glede na to, da je postopek začel teči v skladu s takratno upravnosodno prakso, ga je treba tako tudi nadaljevati. To je potrebno zato, da je onemogočeno vzporedno odločanje v upravnem in pravdnem postopku in zagotovljena pravna varnost. Po zaključku pravdnega postopka pa bo tožeča stranka, če bo v tem postopku uspešna, lahko vložila predlog za odobritev pravnega posla.
Prvostopenjski organ v določbi 220. člena ZUP ni imel podlage za izdajo izpodbijane dopolnilne odločbe, saj je bilo o (edinem) predmetu postopka - to je o vprašanju, ali kmetija izpolnjuje pogoje, da je zaščitena kmetija ali ne, z odločbo z dne 21. 10. 2010 odločeno, in sicer, da ne izpolnjuje več pogojev za zaščiteno kmetijo. Določba 220. člena ZUP organu ne daje podlage, da v primeru, ko naknadno (po tem, ko je o predmetu postopka že odločil) ugotovi, da bi moral izrek odločbe vsebovati predpisane identifikacijske znake nepremičnin - to je navedbo številk vseh parcel, ki obsegajo predmetno kmetijo, izda dopolnilno odločbo.
odobritev pravnega posla - predkupna pravica - predkupni upravičenci - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - napačna uporaba materialnega prava
ZKZ v prvem odstavku 23. člena določa, da lahko pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, če ni z drugimi zakoni določeno drugače, uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu: solastnik kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti meji na zemljišče, ki je naprodaj; zakupnik zemljišča, ki je naprodaj; drug kmet; kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS za Republiko Slovenijo.
komasacija - razdelitev zemljišč - odškodnina - tržna vrednost zemljišč
Morebitne ugotovljene razlike med vrednostjo vloženih in na novo dodeljenih zemljišč se poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu. Razlika se določi v cenilnih enotah, preračun odškodnine pa mora upoštevati tržno vrednost zemljišč.
Zemljišča, ki se vključijo v komasacijski sklad, se določijo z odločbo o uvedbi komasacije, zato tožniki v postopku nove razdelitve ne morejo več uspešno uveljavljati ugovorov v zvezi z njihovo vključitvijo v komasacijski sklad.
ZKZ (1996) člen 115, 115/2, 155. ZKZ (1986) člen 83, 86.
komasacija - nova razdelitev - razlika med vrednostjo odvzetega in na novo dodeljenih zemljišč - denarna odškodnina
S cenitvijo sodišče soglaša, ker metoda cenitve sledi navodilu iz sodbe U 2108/2002 in ustavni odločbi U-I-26/97, ter je vrednost cenilne enote določena tako, da sodišče ne dvomi, da odraža tržno vrednost le-te, na območju, kjer so obravnavane nepremičnine v času izdelave cenitve. Tožnik zoper vrednost cenilne enote posebnih ugovorov nima.
Tožnik ne more biti uspešen v upravnem sporu z dokaznim predlogom, da sodišče postavi izvedenca kmetijske stroke, ki bo ponovno pregledal dodeljena zemljišča, jih ovrednotil in ocenil njihovo vrednost, saj te možnosti ni izkoristil v upravnem postopku.
Zemljišča, ki se vključujejo v komasacijski sklad, se določijo z odločbo o uvedbi komasacije, zato tožnik v postopku nove razdelitve ne more več uspešno uveljavljati ugovorov v zvezi z vključitvijo parcele v komasacijski sklad.
ZKZ/86 ne določa drugačnega položaja kmetov od nekmetov v primerih komasacije. Za vse primere komasacije določa zakonsko dopustno odstopanje, kot razliko med vrednostjo vloženega in dobljenega zemljišča. V obravnavanem primeru zakonsko dopustno odstopanje ni bilo preseženo, zato je za ugotovljeno razliko tožena stranka upravičena določiti izplačilo v denarju.
Izrek odločbe je najpomembnejši sestavni del odločbe, kajti le-ta postane izvršljiv, dokončen in pravnomočen, saj se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Glede na to, da gre v postopku komasacije za zložitev in ponovno razdelitev zemljišč lastnikov, ki imajo ta zemljišča v območju, ki se ureja s komasacijo, izostanek poimenske opredelitve lastnikov z natančno označenimi zemljišči s podatki iz uradnih evidenc v izreku nedvomno pomeni, da v postopku ni bilo odločeno o predmetu postopka, kar pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka.
Iz obrazložitve odločbe bi moral izhajati seznam z poimensko navedenimi lastniki in površino kmetijskih zemljišč, ki jih vlagajo v komasacijski sklad, poimensko navedeni lastniki, ki se z uvedbo komasacije strinjajo, in izračun površin kmetijskih zemljišč lastnikov, ki se z uvedbo komasacije strinjajo, v primerjavi s površino zemljišč, ki se nahajajo na predvidenem območju komasacije.
ZUP člen 213,220. ZKZ člen 54, 54/3, 54/6, 60. Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč člen 6.
komasacija - dopolnilna odločba - izrek ničnosti
Izrek odločbe o uvedbi komasacijskega postopka na določenem komasacijskem območju mora obsegati najmanj seznam komasacijskih udeležencev z navedbo v komasacijski sklad vloženih parcel z ustreznimi identifikacijskimi oznakami ter navedbo posledic uvedbe komasacijskega postopka, da je mogoče šteti, da je s tem z izrekom odločeno o predmetu postopka, kot za izrek to zahteva ZUP v prvem odstavku 213. člena in da odločba s takim izrekom lahko povzroča pravne učinke (ter je izvršljiva), kot za odločbo o uvedbi komasacijskega postopka predvideva zakon.
ZUP dopolnilne odločbe ne predvideva kot odločbe, s katero se dopolnjuje izrek druge odločbe (s katerim je odločeno o preostalem delu predmeta postopka), kot je z dopolnilnima odločbama nepravilno odločil prvostopenjski organ, pač pa kot odločbo, s katero se samostojno lahko odloči o posamičnem vprašanju kot delu predmeta zahtevka, ki z izdano odločbo ni bilo zajeto. Pri izdaji dopolnilnih odločb je prvostopenjski organ glede na to kršil pravila postopka, saj je odločal v nasprotju z določbami ZUP o izreku in o dopolnilni odločbi, v povezavi z določbo prvega odstavka 6. člena Pravilnika o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč, kršitve pa so bistvene, sta izpodbijani dopolnilni odločbi nezakoniti.
Zgolj navedba, da se s tem nadomestijo že vse izdane odločbe, za preizkus izpodbijanega upravnega akta, ki niti v obrazložitvi izrecno ne navaja, kateri upravni akti se z izpodbijano odločbo nadomeščajo in zlasti na kateri pravni podlagi, za presojo zakonitosti te odločbe ne zadostuje. Ta pravna določnost je še zlasti pomembna ob dejstvu, da gre že za več izdanih odločb, v tem upravnem postopku uvrstitve sporne kmetije med zaščitene. Upravni organ niti ne navaja, na kateri zakonski določbi ZUP temelji navedena odločitev. Tako ima po presoji sodišča izpodbijani upravni akt takšne pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče preizkusiti njegove zakonitosti, zato ga je sodišče v skladu s prvim odstavkom 37. člena ZUS-1 odpravilo.
komasacija - vlaganje v komasacijski sklad - podatki zemljiške knjige in zemljiškega katastra - neusklajenost podatkov - komasacijski udeleženec
Tožnik je postal komasacijski udeleženec oziroma stranka v predmetnem postopku na podlagi sklepa o dedovanju in vstopil v postopek glede na takratno stanje postopka. V ponovnem postopku se ni strinjal z dodeljenimi parcelami iz komasacijskega sklada in je zahteval ponovno vrednotenje zemljišč. Vendar pa tožnik ne more izpodbijati tistega dela postopka, ki je potekal s komasacijskim upravičencem, torej pred tožnikovim vstopom v predmetni postopek.
komasacija - vstop v postopek komasacije - izpodbijanje predhodno izvedenih faz - upoštevanje podatkov zemljiškega katastra
Za zemljišča je bil uveden postopek komasacije. Tožnica je v predmetni postopek komasacije vstopila po svojem pravnem predniku v določeni fazi postopka, potem, ko je bila prva faza postopka že mimo (uvedba postopka komasacije) in je bila seznanjena z nadaljevanjem predmetnega postopka ter je imela možnost, da poda konkretne pripombe. Takih pripomb pa tožnica ni podala. Zgolj nestrinjanje s postopkom in pavšalno zatrjevanje, da dodeljena parcela ni ustrezna, pa ne more biti upoštevano.
komasacija - komasacijski upravičenec - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pomanjkljiva dokumentacija upravnega spisa
Ker je odstopljena dokumentacija upravnega spisa pomanjkljiva, sodišče ni moglo nesporno zaključiti, ali je prvotna komasacijska odločba, ki se nanaša na prvotnega komasacijskega udeleženca, res pravnomočna. Slednje bi bilo razlog, da za predmetni upravni postopek in za izdajo izpodbijane odločbe sploh ne obstaja pravna podlaga.
Ko se skupaj (v kompletu) prodaja gozdna in kmetijska zemljišča, se prednostni vrstni red predkupnih upravičencev (po ZKZ oziroma po ZG) določi upoštevaje pretežnostno načelo, saj vrstnega reda ni možno ugotavljati istočasno po določbi 23. člena ZKZ in po določbi 47. člena ZG.
promet z gozdnimi zemljišči - odobritev pravnega posla - - menjalna pogodba
Z menjalno pogodbo tožnik ni pridobil lastninske pravice na gozdnem zemljišču, saj zgolj način plačila zemljišča (menjava stvari) ne more imeti vpliva na potek postopka prodaje, ki ga določa ZKZ.
odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge
V obravnavanem upravnem sporu je sporno vprašanje, ali je bila vloga za odobritev pravnega posla utemeljeno zavrnjena. Prvostopenjski organ je namreč vlogo oziroma pravni posel pridobitve lastninske pravice na kmetijskem zemljišču po priloženi pogodbi o ustanovitvi odkupne pravice in stvarnega bremena z dne 16. 6. 2011 zavrnil z izpodbijano odločbo (ki je bila izdana v času teka 30 dnevnega roka za sprejemanje ponudb), na podlagi 2. alinee tretjega odstavka 19. člena ZKZ, torej iz razloga, ker promet ni potekal po postopku in na način, določen s tem zakonom.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev - izpolnjevanje pogojev ob sprejemu ponudbe
Sprejemnik ponudbe mora pogoje, na podlagi katerih uveljavlja svojo predkupno pravico, izpolnjevati že ob sprejemu ponudbe. Izjavo po določbi četrte alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ pa sta prvi tožnik in druga tožnica podala šele 5. 3. 2007, torej po tem ko sta sprejela ponudbo za nakup predmetnih nepremičnin, to pomeni, da v času sprejema ponudbe pogojev, na podlagi katerih sta uveljavljala svojo predkupno pravico, še nista izpolnjevala.