ZUP člen 67, 67/2. ZKZ člen 3h. ZGO-1 člen 54. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 3.
kmetijsko zemljišče - namembnost kmetijskega zemljišča - odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča - nepopolna vloga - začetek postopka
Instituta popolne vloge ni mogoče enačiti z začetkom postopka, saj je ta institut pomemben le v oziru, v katerem roku mora organ izdati odločbo. Postopek je torej uveden, ko je vloga popolna.
Glede na to, da je tožnik solastnik ene od parcel, ki je predmet prodaje, ter ob tem, da sta prodajalca v ponudbi za prodajo kmetijskega zemljišča med pogoji navedla, da je možen samo istočasen nakup vseh ponujenih parcel ter določila za vse parcele, ki so predmet prodaje, enotno ceno (enotna ponudba), je ob upoštevanju 23. člena ZKZ tožnik predkupni upravičenec na najvišjem mestu, to je pred kupcem A.A., ki je kmet mejaš večih nepremičnin, ki so predmet ponudbe.
odobritev pravnega posla - prednostni vrstni red predkupnih upravičencev - kmet mejaš - pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti - kmetijska dejavnost kot glavna dejavnost
Zemljišča, ki je v lasti tožnika, po ZKZ ni mogoče šteti za sosednje na prodaj danemu zemljišču, saj ga reka, preko katere med zemljiščema ni neposrednega prehoda, prostorsko ločuje od na prodaj danega zemljišča.
kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev - darilna pogodba - sprememba predpisa - uporaba pravnega predpisa
Pravilno je stališče prvostopenjskega organa, da je pri odločanju dolžan uporabiti ustrezen materialni predpis, kar je v konkretnem primeru ob odločanju veljavni ZKZ-C.
V primeru prodaje gozda je ZG specialni predpis in ga je organ dolžan uporabiti. V primerih, ko se nepremičnine prodajajo kot celota (in so po kulturi kmetijsko zemljišče in gozd), je pravilno za ugotovitev materialne podlage (ZKZ ali ZG), ki bo odgovorila na vprašanje, kdo je prednostni upravičenec, poiskati navezno okoliščino, ki utemeljuje uporabljeno pravno podlago za določitev vrstnega reda predkupnih upravičencev. Pretežnostni kriterij prodajanih zemljišč je prvostopni organ v obravnavanem primeru pravilno uporabil. Ker gre torej za večinsko prodajo gozda, je uporaba določb ZG v obravnavanem primeru pravilna.
kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla - napačno ugotovljeno dejansko stanje
Razlaga materialnega predpisa, kot jo je podala tožena stranka je pravilna. Ko pa je tožena stranka ugotavljala dejansko stanje, ali je pogodba sklenjena v skladu s ponudbo, pa je napačno ugotovila neujemanje. Tožnik ima prav, da iz ponudbe za prodajo izhaja, da je predmet prodaje delež 157/160, kar ustreza deležu prodajalcev kot solastnikov. Kot opredelitev predmeta prodaje pa je navedeno: „parc. št. 1137 njiva 4, površina 17016, k.o. …, cena 20.000,00 EUR za 1/1.“ Ob tako oblikovani ponudbi, ko je že iz deležev prodajalcev razvidno, da njihov skupni delež dosega le 157/160-tin ter navedbi, da je cena za celotno parcelo 20.000,00 EUR, ni pravilna razlaga tožene stranke, da je bila dogovorjena in ponujena cena 20.000,00 EUR za solastninski delež do 157/160-tin.
Izrek izpodbijane odločbe ne vsebuje podatkov glede zemljišč, ki so bila predmet komasacije, kar je očitno vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve.
Glede na določbe ZGO-1 je za obravnavanje nedovoljenih gradenj vedno pristojen gradbeni inšpektor, ne glede na to, ali te gradnje stojijo na kmetijskih zemljiščih.
ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskega zemljišča
Glede na to, da so bila ob izdaji izpodbijane odločbe vsa zadevna zemljišča opredeljena kot kmetijska zemljišča, so pravno nepomembne tožbene navedbe, da ta zemljišča niso namenjena za kmetovanje, pač pa za izgradnjo golf igrišča, in da je njihova opredelitev za kmetijska zemljišča začasne narave.
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - preveritev statusa zaščitene kmetije - stranka v postopku
Tožnica v tem upravnem postopku ne more uveljavljati nepravilnosti, za katere meni, da so bile storjene v postopku sprememb evidentiranja katastrskih podatkov. O tožničini tožbi, vloženi v zvezi z evidentiranjem sprememb katastrskih podatkov, je namreč že bilo pravnomočno odločeno.
Sodišče se tudi ne strinja, da je predmetni upravni postopek začela oseba, ki za to ni bila upravičena. Upravni organ je glede opredelitve strank v upravnem postopku upošteval razpoložljive podatke o dedičih iz zapuščinskega postopka. Upravni organ je aktivno legitimacijo (procesno in stvarno) B.B. za sprožitev postopka preveritve zaščitene kmetije presodil v okviru svoje pristojnosti za odločanje v konkretni upravni zadevi, kar je glede na določila ZUP moral in glede na razpoložljive podatke mogel, s tem pa ni posegel v izključno pristojnost zapuščinskega sodišča, kot to zmotno meni tožnica v tožbi.
kmetijsko zemljišče - gozd - odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda - odmera odškodnine - vrednost točke za izračun odškodnine - revalorizacija vrednosti točke - dan obračuna odškodnine
Po izrecni določbi zakona se v primeru, ko se spremeni namembnost zemljišča zaradi gradnje objekta, za katerega je zahtevano gradbeno dovoljenje, odškodnina obračuna po višini, ki velja na dan, ko je bila vložena popolna vloga za izdajo gradbenega dovoljenja. Zato je treba po stanju na ta dan revalorizirati tudi vrednost točke za izračun odškodnine.
Sodišče soglaša s stališčem organa druge stopnje, da pravilna interpretacija prvega odstavka 114. člena ZUP pomeni, da se stroški postopka, ki so nastali stranki z nasprotnim interesom, priznajo kolikor so dejansko pripomogli k rešitvi upravne zadeve. Predlog za dostavo najemne pogodbe nedvomno zgornjega preizkusa ne prestane. Sporočilo organu pomeni opredelitev tožnika do teh pogodb, kar pa ni pripomoglo k rešitvi zadeve, katere nosilni razlog je bil, da je tožnik dokazal višji vrstni red po 23. členu ZKZ.
Namen komasacije je zaokrožiti kmetijska zemljišča in s tem izboljšati pogoje njihove obdelave. Za razširitev območja komasacije do avtoceste, kot tožnica predlaga, pa ni bilo ugotovljeno, da bi na tem območju prihajalo do težav pri obdelavi kmetijskih zemljišč, pri dostopih do njih oziroma, da bi bila zemljišča preveč razdrobljena in bi bila potrebna uvedba komasacije. Sodišče zato ne more slediti ugovoru tožnice, ki interes v razširitvi območja izkazuje z ohranitvijo obsega lastnega kompleksa.
Zemljišče zgolj zato, ker je z melioracijskim jarkom ločeno od zemljišča, ki je predmet odobritve pravnega posla, ne izgubi lastnosti sosednjega zemljišča.
kmetijska zemljišča - prodaja kmetijskega zemljišča na javni dražbi - stranka v postopku - lastnik zemljišča
V primeru, ko gre za prodajo kmetijskega zemljišča na javni dražbi v izvršilnem postopku, sicer ne gre za pravni posel na podlagi pogodbe, vendar pa je po presoji sodišča ob analogni uporabi drugega odstavka 22. člena ZKZ, po katerem je stranka postopka tudi prodajalec zemljišča, lastniku zemljišča treba priznati status stranke tudi v postopku odobritve pravnega posla.
ZKZ člen 17, 17/1, 17/2, 19, 19/3, 19/3-1. SPZ člen 43, 43/2.
odobritev pravnega posla - pogodba o priznanju lastninske pravice - posadna listina - priposestvovanje
Tožnika sta na predmetnih parcelah pridobila lastninsko pravico že s potekom priposestvovalne dobe, to je na izviren (originaren) način in je torej (neposredni) pravni temelj pridobitve njune lastninske pravice zakon in ne pogodba, ki vsebuje le ugotovitev nespornih dejstev priposestvovanja in priposestvovanja samega ter vknjižbeno dovoljenje. Tožnika lastninske pravice na spornih parcelah torej nista pridobila na podlagi pravnega posla oziroma na drug način, predpisan z ZKZ, iz česar sledi, da v obravnavanem primeru ni šlo za promet s kmetijskimi zemljišči, opredeljen v III. poglavju ZKZ.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev - sprejem ponudbe
V obravnavanem primeru, ko pa je tožnik edini sprejemnik ponudbe, ki je s prodajalko sklenil pravni posel oziroma iztožil njegovo sklenitev ter pravočasno vložil vlogo za odobritev pravnega posla in ki (tudi) izpolnjuje pogoje za predkupnega upravičenca po ZKZ, bi pa moral organ to dejstvo upoštevati. Odsotnost interesa za nakup stranke je treba presojati glede na namen ZKZ, ki je v ohranjanju in povečanju celovitosti kmetijskih zemljišč in njihove kmetijske rabe.
ZKZ člen 1, 1/1, 2, 3, 17, 17/2, 19, 19/3, 22, 22/4. ZPNačrt člen 105.
odobritev pravnega posla - promet kmetijskih zemljišč - status kmetijskega zemljišča
Opiranje na podatke potrdila o namenski rabi zemljišča iz 105. člena ZPNačrt je tudi v postopku za odobritev pravnega posla (in sploh prometa s kmetijskimi zemljišči po določbah ZKZ) po mnenju sodišča pravilno.
Drugostopenjski organ je za potrdili z dne 17. 9. 2008 in 24. 9. 2009, v katerih je potrjena namembnost predmetnih zemljišč za izkoriščanje rudnin, ker izvor podatkov ni razviden (v potrdilih navedeni podatki niso podprti z grafičnim delom prostorskega akta), pravilno presodil, da take namembnosti zemljišč ne izkazujeta, ter se oprl kot na verodostojno potrdilo z dne 18. 9. 2009, ki navaja, da so zemljišča po namenski rabi kmetijska zemljišča in na odgovor občine z dne 7. 3. 2011, da so ne glede na izdanih več različnih potrdil predmetna zemljišča po namenski rabi kmetijska zemljišča.
melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih - pogoji za odmero nadomestila
Tožnik je dolžan plačati nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da leži njegova parcela v melioracijskem območju in da je v neposredni bližini dveh melioracijskih jarkov, s katerimi je bila v okviru izvedene hidromelioracije izboljšana odvodnja kmetijskih zemljišč v vplivnem območju, v katerega sodi tudi parcela v lasti tožnika.