Sprejemniku ponudbe ni potrebno, da že ob sprejemu ponudbe navede vrstni red predkupne pravice, kot jo določa 23. člen ZKZ. Upravni organ je zato pravilno v postopku, sproženem na podlagi vloge tožnika za odobritev pravnega posla, preveril ali je bila pogodba sklenjena s predkupnim upravičencem z najvišjim vrstnim redom.
V primeru kolizije zakonite predkupne pravice občine po ZUreP-1 in predkupne pravice po ZKZ, se določne ZKZ, ki določajo predkupne upravičence, ne uporabljajo.
zaščitena kmetija - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - zavrženje zahteve za preveritev
O vprašanju, ali kmetija (še) izpolnjuje pogoje iz 2. člena ZDKG, se po osmem odstavku 4. člena ZDKG odloča tudi, če je o tem statusu že pravnomočno odločeno – pogoji za zaščito se preverijo. Za odločitev o zahtevi za preverbo je pomembno, ali je v zvezi s statusom kmetije prišlo do sprememb v dejanskem in pravnem pogledu.
Prvostopenjski organ je zadevo odobritve pravnega posla, vključno z ugotavljanjem pogoja, da je promet potekal po postopku in na način, določen z ZKZ, mogel rešiti, pri tem pa lastninsko pravico prodajalke šteti za dokazano, glede na to, da je ta kot lastnica nepremičnin, ki so predmet kupoprodajne pogodbe, vpisana v zemljiško knjigo. Pri pravicah civilnega prava, o katerih odloča sodišče, in taka lastninska pravica je, je v upravnem postopku predhodno vprašanje podano samo, kadar je pravica sporna med strankami upravnega postopka.
odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla - uporaba materialnega predpisa
Tožnica nima prav, ko navaja, da zato, ker je bila v konkretnem primeru ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč dana na oglasno desko leta 1999, to je v času veljavnosti ZKZ, ki ni predpisoval roka za podajo vloge za odobritev pravnega posla, ni mogoče uporabiti določbe 22. člena ZKZ, ki je pričela veljati 17. 4. 2003 z uveljavitvijo ZKZ-B. Za odločitev v tej zadevi namreč ni odločilno, kdaj je bila dana ponudba za prodajo teh nepremičnin na oglasno desko, temveč kdaj je tožnica vložila vlogo za odobritev pravnega posla, kar pa je nesporno storila 7. 3. 2007, to je po uveljavitvi ZKZ-B. Postopek odobritve pravnega posla se namreč začne z vlogo za odobritev.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno kako je tožena stranka ugotovila, da se tri zemljišča v k.o. A. v lasti tožeče stranke nahajajo znotraj visokovodnih nasipov, in da se ostala zemljišča v k.o. B. ne nahajajo znotraj tega območja, oziroma da na njih ni nasipov kanalov prekopov jezov in drugih naprav za potrebe obrambe pred poplavami ali za osuševanje in namakanje. Ker izpodbijana odločba takšne obrazložitve ne vsebuje, ni mogoče preizkusiti pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja niti zakonitosti odločbe. Navedena kršitev pa pomeni bistveno kršitev pravil postopka.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - zahteva za odobritev pravnega posla - rok za vložitev zahteve
Ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča pomeni predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da je z njegovim sprejemom pogodba sklenjena. Šteje se, da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sprejemom ponudbe, vendar pod odložnim pogojem naknadne odobritve po ZKZ s strani upravne enote. Tožeča stranka je v predpisanem roku vložila predlog za odobritev pravnega posla, medtem ko predkupna upravičenka C.C. tega ni storila. Le kolikor bi poleg tožeče stranke vlogo za odobritev pravnega posla podala tudi C.C., bi upravni organ izmed njiju kot zainteresiranih kupcev, ki bi zahtevala odobritev pravnega posla, ob upoštevanju vrstnega reda predkupnih upravičencev, mogel na ta način določiti kupca.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla - izjava o sprejemu ponudbe
Šteje se, da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sprejemom ponudbe, vendar pod odložnim pogojem naknadne odobritve po ZKZ s strani upravne enote. Če je ponudbo sprejelo več sprejemnikov, je treba šteti, da je vsak izmed njih s prodajalcem sklenil pravni posel pod odložnim pogojem naknadne odobritve in zato tudi vsak sprejemnik ponudbe izkazuje pravni interes, da upravna enota o njegovi vlogi za odobritev pravnega posla vsebinsko odloči. Svoj pravni interes za odobritev tako sklenjene pogodbe sprejemnik ponudbe izkaže z vlogo za sklenitev pravnega posla, ki pa mora biti podana v roku 60 dni.
ZKZ člen 18, 18/1-2, 18/1-4, 24, 24/5, 24/6. ZDKG člen 22. ZKZ (1996) člen 3, 22, 22/3.
odobritev pravnega posla - status kmetijske organizacije - status zaščitene kmetije - nedovoljena delitev zaščitene kmetije
Kasneje, po dani ponudbi, nastala pravna dejstva (odločba in vpis zaznambe) ne pomenijo, da se pri odločanju o statusu zaščitene kmetije ne upoštevajo, kajti odločba, izdana po prvem odstavku 4. člena ZDKG, ima deklarativni (ugotovitveni) značaj in samo ugotavlja pravno posledico, ki sledi iz zakona glede na ugotovljeno dejansko stanje. Deklarativna odločba pa pravno učinkuje od tedaj, ko so nastala dejstva, ki so po zakonu pomembna za nastanek pravnega stanja, v primeru ugotavljanja pravnega stanja – statusa kmetije - je to od časa nastanka lastninskega in katastrskega stanja, ki ga je pri izdaji odločbe treba upoštevati.
Tožeča stranka ni izkazala statusa kmetijske organizacije, izkazati bi namreč morala izpolnjevanje pogoja za leto 2005, ko je sprejela ponudbo. Zemljišča, ki so po katastrski kulturi sadovnjak, štejejo za kmetijska obdelovalna zemljišča, za katera po določilu 22. člena ZDKG velja prepoved odtujitve.
ZKZ člen 17, 19, 19/3, 19/3-2, 20, 21. SPZ člen 40, 49.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogodba o razdružitvi solastnega premoženja - prodajna pogodba
Iz pogodbe izhaja, da se z njo prenaša lastninska pravica iz premoženja drugopogodbenikov v premoženje tožnika. To pa pomeni, da gre za pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom. Prvostopenjski organ je ob ugotovitvi, da v obravnavanem primeru pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča ni bil sklenjen v skladu z določbami ZKZ, odobritev pravnega posla na podlagi druge alinee tretjega odstavka 19. člena ZKZ pravilno zavrnil.
ZKZ člen 17, 20, 20/2, 21, 22, 23, 24. OZ člen 25, 26, 28, 28/1, 29, 29/2, 29/3. ZG člen 47.
odobritev pravnega posla - prednostna pravica pri nakupu kmetijskih zemljišč in gozdov - upravičenec do prednostnega nakupa - mejaš gozdnih zemljišč
Pogoj ponudbe, da se zemljišča prodajajo izključno skupaj, ni v nasprotju z ZKZ oziroma njegovim namenom. Tožnica je ponudbo sprejela le za zemljišče s parc. št. 167/5, ne pa za vse nepremičnine iz ponudbe, to pa pomeni bistveno spremembo ponudbe in posledično njeno zavrnitev. Prvostopenjski organ zato pravilno tožnice ni obravnaval pri ugotavljanju vrstnega reda predkupnih upravičencev. Glede na v pretežnem delu ugotovljeno katastrsko rabo - gozd - ponujenih zemljišč je treba pri ugotavljanju prednostne pravice uporabiti določbe ZG, ki glede prednostne pravice pri nakupu gozda določa drugačna prednostna upravičenja, kot jih določa ZKZ, in na podlagi katerih je G. kot lastnik – mejaš gozdnih zemljišč na prvem mestu predkupnih upravičencev.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vložitev zahteve za odobritev pravnega posla - rok za vložitev zahteve
Tožnik je edini sprejemnik ponudbe, ki je s prodajalko sklenil pravni posel oziroma iztožil njegovo sklenitev ter v zakonskem roku vložil vlogo za odobritev pravnega posla in ki (tudi) izpolnjuje pogoje za predkupnega upravičenca po ZKZ, zato bi organ to dejstvo moral upoštevati. ZKZ sicer ne vsebuje določbe o domnevi umika sprejema ponudbe v primeru neaktivnosti strank po sprejemu ponudbe, določa pa (poleg sprejema ponudbe) še nadaljnja dejanja strank, ki jih stranke morajo opraviti, če želijo pridobiti kmetijska zemljišča, zaradi česar je treba odsotnost nadaljnjih aktivnosti in torej nedvomno (sicer kasneje izkazano) odsotnost interesa za nakup stranke presojati glede na namen ZKZ, ki je v ohranjanju in povečanju celovitosti kmetijskih zemljišč in njihove kmetijske rabe.
Odločitev organa o zavrženju predloga tožnice za obnovo postopka je pravilna. Svojo odločitev je organ sprejel v fazi predhodnega preizkusa tožničinega predloga za obnovo na podlagi prvega odstavka 267. člena ZUP.
Tožnica je vložila predlog za obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP, ker je 18. 12. 2009 izvedela, da prodajalec kmetijskega zemljišča ni prejel izjave B.B. o sprejemu ponudbe za prodajo spornih kmetijskih zemljišč, zaradi česar se postopek, ki se je vodil na njeno vlogo za odobritev pravnega posla, ne bi končal z zavrnilno odločitvijo. B.B. je izjavo o sprejemu ponudbe prodajalcu poslal, ta pa jo je prejel, saj se med listinami v spisu nahaja kopija povratnice o poslani pošiljki A.A., česar tudi ne more izpodbiti tožničino zatrjevanje o nemožnosti prejema pošiljke s strani prodajalca zaradi njegove bolezni.
ZKZ člen 64, 65, 65/1. Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč člen 16. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
komasacija - komasacijski sklad - razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada - nova razdelitev zemljišč - pravica do sodelovanja v postopku - uvrstitev zemljišč v vrednostne razrede - absolutna bistvena kršitev postopka
Prvostopenjski organ bi tožnikovo pripombo o dodelitvi zaokroženih zemljišč pred odločitvijo v zadevi moral reševati, pri tem pa mu dati tudi možnost sodelovanja oziroma podaje izjave o odločilnih dejstvih iz prvostopenjske odločbe. Niti iz spisne dokumentacije ne izhaja, da bi tožnikova pripomba bila presojena kot neutemeljena ter da bi tožnik pred odločitvijo v zadevi imel možnost izjaviti se o dejstvih, na katerih odločitev v tem delu temelji, razlogi za odločitev, s katerimi drugostopenjski organ dopolnjuje obrazložitev prvostopenjske odločbe, pa nimajo podlage v predhodno pravilno izvedenem postopku.
Uvrstitev zemljišč v vrednostne razrede pomeni uvrstitev zemljišč glede na kakovost oziroma glede na uporabnost za kmetijsko proizvodnjo.
ZKZ člen 20, 20/4, 22, 23, 23/1, 23/1-2, 23/2, 23/2-1. ZKme-1 člen 141.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet mejaš - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Zgolj lastništvo kmetijskih zemljišč še ne pomeni opravljanja kmetijske dejavnosti in posledično opravljanja le-te zaradi preživljanja, saj morajo biti izkazani tudi pridelki oziroma sredstva, pridobljena iz obdelave kmetijskih površin. Iz vseh predloženih dokazil izhaja, da tožnica v letu 2009 nedvomno ni ustvarila iz naslova kmetijske dejavnosti 2/3 letne povprečne plače na zaposlenega v RS, tj. 11.512,00 EUR, in sicer to pomeni vrednost kmetijskih pridelkov na kmetiji, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in iz naslova državnih pomoči v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev. Ob neizkazanem vpisu rejnih živali (konj) v register KMG-MID, organ ni mogel kot dela tožničinega dohodka upoštevati oskrbe konj in konjereje.
ZKZ člen 63, 63/4, 64, 65, 66, 67. Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč člen 13, 16, 21, 21/2, 21/3.
komasacija - komasacijski sklad - nova razdelitev zemljišč - elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju
Tožnik v pritožbenem postopku ni mogel več z uspehom podajati navedb, da mu niso dodeljena zaokrožena zemljišča, ki bi ustrezala usmeritvi njegovega gospodarjenja, ob tem ko je, kar niti ni sporno, pripombe k elaboratu nove razdelitve lahko poda(ja)l ter so bile te obravnavane ter se je z rešitvami strinjal do te mere, da je zapisnike z dne 5. 3. 2008 in 20. 3. 2008 podpisal. Drugostopenjski organ pa je tožniku tudi pravilno pojasnil, da ni mogoče primerjati vrednosti oziroma kvalitete posamezne dodeljene parcele s posamezno v komasacijski sklad vloženo parcelo, kajti predmet komasacije so vsa vložena in vsa dodeljena zemljišča ter se vrednost vseh dodeljenih zemljišč skupaj primerja z vrednostjo vseh vloženih zemljišč ter da se vložena in dodeljena zemljišča tudi označujejo z vrednostnimi razredi ter pri dodelitvi to ustrezno upošteva. Ugovora nepravilnega vrednotenja zemljišč tožnik torej ni mogel več z uspehom uveljavljati v pritožbenem postopku, niti tega ne more v predmetnem upravnem sporu, kajti v komasacijskem postopku mu je bilo to (da poda pripombe k razgrnjenemu elaboratu vrednotenja zemljišča) omogočeno, pa tedaj pripomb ni uveljavljal.
V konkretnem primeru, kot izhaja iz upravnih spisov in iz izpodbijane odločbe, ni podana niti pravna niti dejanska nezmožnost izvršitve. Zatrjevanje tožeče stranke, da v več kot 6-mesečnem roku ne more odstraniti tovornih vozil iz sporne parcele, glede na naravo predmetov, ki jih je potrebno odstraniti, ne vzdrži resne presoje, saj obstaja vrsta načinov za izvršitev odločb, ne da bi se s tem direktno posegalo v pravice na spornem zemljišču nezakonito parkiranih tovornih vozil. Enako velja tudi za odstranitev navoženega tampona in vzpostavitev kmetijskih površin, ki so bile spremenjene v nelegalno parkirišče tovornih vozil.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet mejaš - zakupnik - pogodbena predkupna pravica
v konkurenci zakonite predkupne pravice s pogodbeno določeno predkupno pravico kot močnejšo potrebno upoštevati zakonito. S pogodbeno predkupno pravico se ne more izogniti kogentnemu predpisu, ki določa vrstni red predkupnih upravičencev – zakoniti predkupni pravici, ki ima absolutne učinke, ki izhajajo iz zakona. Nenazadnje pa tudi smrt predkupnega zavezanca pomeni prenehanje predkupne pravice.
zaščitena kmetija - določitev statusa zaščitene kmetije - pogoji za določitev zaščitene kmetije - v denacionalizacijskem postopku vrnjene nepremičnine
Ker se v denacionalizacijskem postopku podržavljeno premoženje vrača prejšnjim lastnikom, četudi so le-ti že mrtvi, se lahko kot zaščitena kmetija določi tudi kmetija, ki je v postopku denacionalizacije vrnjena mrtvim prejšnjim lastnikom, če gre za osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 2. člena ZDKG.
status zaščitene kmetije - pogoji za določitev statusa - uvedba postopka po uradni dolžnosti - pravnomočno rešena zadeva
Tožeča stranka kot solastnica kmetije, ki upoštevaje pravnomočno odločbo upravnega organa prve stopnje nima statusa zaščitene kmetije, nima aktivne legitimacije za vložitev predloga za ponovno preverjanje statusa zaščitene kmetije, saj se glede na določbo 1. odstavka 4. člena ZDKG zaščitena kmetija določi po uradni dolžnosti.