zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - preveritev statusa zaščitene kmetije - stranka v postopku
Tožnica v tem upravnem postopku ne more uveljavljati nepravilnosti, za katere meni, da so bile storjene v postopku sprememb evidentiranja katastrskih podatkov. O tožničini tožbi, vloženi v zvezi z evidentiranjem sprememb katastrskih podatkov, je namreč že bilo pravnomočno odločeno.
Sodišče se tudi ne strinja, da je predmetni upravni postopek začela oseba, ki za to ni bila upravičena. Upravni organ je glede opredelitve strank v upravnem postopku upošteval razpoložljive podatke o dedičih iz zapuščinskega postopka. Upravni organ je aktivno legitimacijo (procesno in stvarno) B.B. za sprožitev postopka preveritve zaščitene kmetije presodil v okviru svoje pristojnosti za odločanje v konkretni upravni zadevi, kar je glede na določila ZUP moral in glede na razpoložljive podatke mogel, s tem pa ni posegel v izključno pristojnost zapuščinskega sodišča, kot to zmotno meni tožnica v tožbi.
kmetijsko zemljišče - gozd - odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda - odmera odškodnine - vrednost točke za izračun odškodnine - revalorizacija vrednosti točke - dan obračuna odškodnine
Po izrecni določbi zakona se v primeru, ko se spremeni namembnost zemljišča zaradi gradnje objekta, za katerega je zahtevano gradbeno dovoljenje, odškodnina obračuna po višini, ki velja na dan, ko je bila vložena popolna vloga za izdajo gradbenega dovoljenja. Zato je treba po stanju na ta dan revalorizirati tudi vrednost točke za izračun odškodnine.
Sodišče soglaša s stališčem organa druge stopnje, da pravilna interpretacija prvega odstavka 114. člena ZUP pomeni, da se stroški postopka, ki so nastali stranki z nasprotnim interesom, priznajo kolikor so dejansko pripomogli k rešitvi upravne zadeve. Predlog za dostavo najemne pogodbe nedvomno zgornjega preizkusa ne prestane. Sporočilo organu pomeni opredelitev tožnika do teh pogodb, kar pa ni pripomoglo k rešitvi zadeve, katere nosilni razlog je bil, da je tožnik dokazal višji vrstni red po 23. členu ZKZ.
Namen komasacije je zaokrožiti kmetijska zemljišča in s tem izboljšati pogoje njihove obdelave. Za razširitev območja komasacije do avtoceste, kot tožnica predlaga, pa ni bilo ugotovljeno, da bi na tem območju prihajalo do težav pri obdelavi kmetijskih zemljišč, pri dostopih do njih oziroma, da bi bila zemljišča preveč razdrobljena in bi bila potrebna uvedba komasacije. Sodišče zato ne more slediti ugovoru tožnice, ki interes v razširitvi območja izkazuje z ohranitvijo obsega lastnega kompleksa.
kmetijska zemljišča - prodaja kmetijskega zemljišča na javni dražbi - stranka v postopku - lastnik zemljišča
V primeru, ko gre za prodajo kmetijskega zemljišča na javni dražbi v izvršilnem postopku, sicer ne gre za pravni posel na podlagi pogodbe, vendar pa je po presoji sodišča ob analogni uporabi drugega odstavka 22. člena ZKZ, po katerem je stranka postopka tudi prodajalec zemljišča, lastniku zemljišča treba priznati status stranke tudi v postopku odobritve pravnega posla.
Zemljišče zgolj zato, ker je z melioracijskim jarkom ločeno od zemljišča, ki je predmet odobritve pravnega posla, ne izgubi lastnosti sosednjega zemljišča.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev - sprejem ponudbe
V obravnavanem primeru, ko pa je tožnik edini sprejemnik ponudbe, ki je s prodajalko sklenil pravni posel oziroma iztožil njegovo sklenitev ter pravočasno vložil vlogo za odobritev pravnega posla in ki (tudi) izpolnjuje pogoje za predkupnega upravičenca po ZKZ, bi pa moral organ to dejstvo upoštevati. Odsotnost interesa za nakup stranke je treba presojati glede na namen ZKZ, ki je v ohranjanju in povečanju celovitosti kmetijskih zemljišč in njihove kmetijske rabe.
ZKZ člen 1, 1/1, 2, 3, 17, 17/2, 19, 19/3, 22, 22/4. ZPNačrt člen 105.
odobritev pravnega posla - promet kmetijskih zemljišč - status kmetijskega zemljišča
Opiranje na podatke potrdila o namenski rabi zemljišča iz 105. člena ZPNačrt je tudi v postopku za odobritev pravnega posla (in sploh prometa s kmetijskimi zemljišči po določbah ZKZ) po mnenju sodišča pravilno.
Drugostopenjski organ je za potrdili z dne 17. 9. 2008 in 24. 9. 2009, v katerih je potrjena namembnost predmetnih zemljišč za izkoriščanje rudnin, ker izvor podatkov ni razviden (v potrdilih navedeni podatki niso podprti z grafičnim delom prostorskega akta), pravilno presodil, da take namembnosti zemljišč ne izkazujeta, ter se oprl kot na verodostojno potrdilo z dne 18. 9. 2009, ki navaja, da so zemljišča po namenski rabi kmetijska zemljišča in na odgovor občine z dne 7. 3. 2011, da so ne glede na izdanih več različnih potrdil predmetna zemljišča po namenski rabi kmetijska zemljišča.
ZKZ člen 17, 17/1, 17/2, 19, 19/3, 19/3-1. SPZ člen 43, 43/2.
odobritev pravnega posla - pogodba o priznanju lastninske pravice - posadna listina - priposestvovanje
Tožnika sta na predmetnih parcelah pridobila lastninsko pravico že s potekom priposestvovalne dobe, to je na izviren (originaren) način in je torej (neposredni) pravni temelj pridobitve njune lastninske pravice zakon in ne pogodba, ki vsebuje le ugotovitev nespornih dejstev priposestvovanja in priposestvovanja samega ter vknjižbeno dovoljenje. Tožnika lastninske pravice na spornih parcelah torej nista pridobila na podlagi pravnega posla oziroma na drug način, predpisan z ZKZ, iz česar sledi, da v obravnavanem primeru ni šlo za promet s kmetijskimi zemljišči, opredeljen v III. poglavju ZKZ.
melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih - pogoji za odmero nadomestila
Tožnik je dolžan plačati nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da leži njegova parcela v melioracijskem območju in da je v neposredni bližini dveh melioracijskih jarkov, s katerimi je bila v okviru izvedene hidromelioracije izboljšana odvodnja kmetijskih zemljišč v vplivnem območju, v katerega sodi tudi parcela v lasti tožnika.
Sprejemniku ponudbe ni potrebno, da že ob sprejemu ponudbe navede vrstni red predkupne pravice, kot jo določa 23. člen ZKZ. Upravni organ je zato pravilno v postopku, sproženem na podlagi vloge tožnika za odobritev pravnega posla, preveril ali je bila pogodba sklenjena s predkupnim upravičencem z najvišjim vrstnim redom.
V primeru kolizije zakonite predkupne pravice občine po ZUreP-1 in predkupne pravice po ZKZ, se določne ZKZ, ki določajo predkupne upravičence, ne uporabljajo.
zaščitena kmetija - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - zavrženje zahteve za preveritev
O vprašanju, ali kmetija (še) izpolnjuje pogoje iz 2. člena ZDKG, se po osmem odstavku 4. člena ZDKG odloča tudi, če je o tem statusu že pravnomočno odločeno – pogoji za zaščito se preverijo. Za odločitev o zahtevi za preverbo je pomembno, ali je v zvezi s statusom kmetije prišlo do sprememb v dejanskem in pravnem pogledu.
Prvostopenjski organ je zadevo odobritve pravnega posla, vključno z ugotavljanjem pogoja, da je promet potekal po postopku in na način, določen z ZKZ, mogel rešiti, pri tem pa lastninsko pravico prodajalke šteti za dokazano, glede na to, da je ta kot lastnica nepremičnin, ki so predmet kupoprodajne pogodbe, vpisana v zemljiško knjigo. Pri pravicah civilnega prava, o katerih odloča sodišče, in taka lastninska pravica je, je v upravnem postopku predhodno vprašanje podano samo, kadar je pravica sporna med strankami upravnega postopka.
odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla - uporaba materialnega predpisa
Tožnica nima prav, ko navaja, da zato, ker je bila v konkretnem primeru ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč dana na oglasno desko leta 1999, to je v času veljavnosti ZKZ, ki ni predpisoval roka za podajo vloge za odobritev pravnega posla, ni mogoče uporabiti določbe 22. člena ZKZ, ki je pričela veljati 17. 4. 2003 z uveljavitvijo ZKZ-B. Za odločitev v tej zadevi namreč ni odločilno, kdaj je bila dana ponudba za prodajo teh nepremičnin na oglasno desko, temveč kdaj je tožnica vložila vlogo za odobritev pravnega posla, kar pa je nesporno storila 7. 3. 2007, to je po uveljavitvi ZKZ-B. Postopek odobritve pravnega posla se namreč začne z vlogo za odobritev.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno kako je tožena stranka ugotovila, da se tri zemljišča v k.o. A. v lasti tožeče stranke nahajajo znotraj visokovodnih nasipov, in da se ostala zemljišča v k.o. B. ne nahajajo znotraj tega območja, oziroma da na njih ni nasipov kanalov prekopov jezov in drugih naprav za potrebe obrambe pred poplavami ali za osuševanje in namakanje. Ker izpodbijana odločba takšne obrazložitve ne vsebuje, ni mogoče preizkusiti pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja niti zakonitosti odločbe. Navedena kršitev pa pomeni bistveno kršitev pravil postopka.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla - izjava o sprejemu ponudbe
Šteje se, da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sprejemom ponudbe, vendar pod odložnim pogojem naknadne odobritve po ZKZ s strani upravne enote. Če je ponudbo sprejelo več sprejemnikov, je treba šteti, da je vsak izmed njih s prodajalcem sklenil pravni posel pod odložnim pogojem naknadne odobritve in zato tudi vsak sprejemnik ponudbe izkazuje pravni interes, da upravna enota o njegovi vlogi za odobritev pravnega posla vsebinsko odloči. Svoj pravni interes za odobritev tako sklenjene pogodbe sprejemnik ponudbe izkaže z vlogo za sklenitev pravnega posla, ki pa mora biti podana v roku 60 dni.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - zahteva za odobritev pravnega posla - rok za vložitev zahteve
Ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča pomeni predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da je z njegovim sprejemom pogodba sklenjena. Šteje se, da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sprejemom ponudbe, vendar pod odložnim pogojem naknadne odobritve po ZKZ s strani upravne enote. Tožeča stranka je v predpisanem roku vložila predlog za odobritev pravnega posla, medtem ko predkupna upravičenka C.C. tega ni storila. Le kolikor bi poleg tožeče stranke vlogo za odobritev pravnega posla podala tudi C.C., bi upravni organ izmed njiju kot zainteresiranih kupcev, ki bi zahtevala odobritev pravnega posla, ob upoštevanju vrstnega reda predkupnih upravičencev, mogel na ta način določiti kupca.
ZKZ člen 18, 18/1-2, 18/1-4, 24, 24/5, 24/6. ZDKG člen 22. ZKZ (1996) člen 3, 22, 22/3.
odobritev pravnega posla - status kmetijske organizacije - status zaščitene kmetije - nedovoljena delitev zaščitene kmetije
Kasneje, po dani ponudbi, nastala pravna dejstva (odločba in vpis zaznambe) ne pomenijo, da se pri odločanju o statusu zaščitene kmetije ne upoštevajo, kajti odločba, izdana po prvem odstavku 4. člena ZDKG, ima deklarativni (ugotovitveni) značaj in samo ugotavlja pravno posledico, ki sledi iz zakona glede na ugotovljeno dejansko stanje. Deklarativna odločba pa pravno učinkuje od tedaj, ko so nastala dejstva, ki so po zakonu pomembna za nastanek pravnega stanja, v primeru ugotavljanja pravnega stanja – statusa kmetije - je to od časa nastanka lastninskega in katastrskega stanja, ki ga je pri izdaji odločbe treba upoštevati.
Tožeča stranka ni izkazala statusa kmetijske organizacije, izkazati bi namreč morala izpolnjevanje pogoja za leto 2005, ko je sprejela ponudbo. Zemljišča, ki so po katastrski kulturi sadovnjak, štejejo za kmetijska obdelovalna zemljišča, za katera po določilu 22. člena ZDKG velja prepoved odtujitve.
ZKZ člen 17, 19, 19/3, 19/3-2, 20, 21. SPZ člen 40, 49.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogodba o razdružitvi solastnega premoženja - prodajna pogodba
Iz pogodbe izhaja, da se z njo prenaša lastninska pravica iz premoženja drugopogodbenikov v premoženje tožnika. To pa pomeni, da gre za pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom. Prvostopenjski organ je ob ugotovitvi, da v obravnavanem primeru pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča ni bil sklenjen v skladu z določbami ZKZ, odobritev pravnega posla na podlagi druge alinee tretjega odstavka 19. člena ZKZ pravilno zavrnil.