odobritev pravnega posla - prednostna pravica do nakupa zemljišč - kmet mejaš - uvrstitev na isto mesto - izbira prodajalca
Oba sprejemnika ponudbe sta kmeta, ki jima kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost, nesporno pa je tudi, da zemljišče sama obdelujeta. Tako je glede na to, da je prodajalec za kupca določil B.B., saj je z njim sklenil pravni posel, tožena stranka navedeni pravni posel utemeljeno odobrila.
Zahteva tožnika za odobritev pravnega posla je že pravnomočno zavrnjena, zato si tožnik svojega položaja v postopku odobritve pravnega posla ne more več izboljšati, zaradi česar tudi nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper odločbo o odobritvi pravnega posla, ki je bil sklenjen med prodajalcem in kupcem.
V postopku za določitev zaščitene kmetije so bili upoštevani vsi trije zakonski kriteriji (kriterij lastništva, kriterij zahtevanih površin in kriterij gospodarske celote), zato je pravilna odločitev o določitvi tožnikove kmetije za zaščiteno.
melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela na melioracijskih območjih - pogoji za odmero nadomestila - ugovor neizvedenih melioracijskih del
Ugovor, da načrtovana vzdrževalna dela na melioracijskem območju niso bila izvedena, v tem postopku ni relevanten, saj določitev melioracijskega območja ni predmet postopka odmere nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na melioracijskih območjih. Davčni organ mora tako v postopku odmere ugotoviti in upoštevati območje melioracije po sprejetem aktu (ali je po sprejetem aktu parcela glede katere se odmerja nadomestilo v območju melioracije ali ne), velikost parcel in stroške na določeno površino, in na tej podlagi izdati odločbo o odmeri nadomestila. V tem (davčnem) postopku ni mogoče izpodbijati pravilnosti veljavnih aktov, ki določajo območje melioracije, ceno, ipd., in so predmet drugih postopkov in aktov oziroma predpisov.
prednostna pravica pri nakupu kmetijskih zemljišč in gozdov - odobritev pravnega posla - pogoji - upravičenec do prednostnega nakupa - status kmeta - predhodno vprašanje
Ker je bilo s pravnomočno odločbo upravne enote ugotovljeno, da tožniku statusa kmeta po določbi 24. člena ZKZ ni mogoče priznati, tožnik pa tudi ni zakupnik teh zemljišč, tožnik po 23. členu ZKZ ni prednostni upravičenec do nakupa zemljišč.
melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela - zavezanec za plačilo
Ker je bilo ugotovljeno, da tožnikova parcela leži v melioracijskem območju, da je v neposredni bližini dveh melioracijskih jarkov, s katerimi je bila v okviru izvedene hidromelioracije izboljšana odvodnja kmetijskih zemljišč v vplivnem območju, v katerega sodi tudi navedena parcela, v zadevi pa tudi ni pogojev za izločitev sporne parcele iz navedenega melioracijskega območja, je tožnik zavezan k plačilu nadomestila za kritje stroškov za izvedbo vzdrževalnih del na melioracijskem območju.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev - sprejem ponudbe - pooblastilo za zastopanje
Ponudba, ki jo je prodajalka izročila upravni enoti, je opremljena s podatki iz drugega odstavka 20. člena ZKZ. V njej pa ni navedeno, da prodajalko v postopku prodaje zastopa pooblaščenec. Zato sta bila v skladu z 21. členom ZKZ prejemnika ponudbe svoji izjavi o sprejemu ponudbe dolžna poslati priporočeno prodajalki. Ker je sprejemnik ponudbe B. o sprejemu ponudbe s priporočeno pošiljko seznanil pooblaščenca prodajalke, je upravni organ napačno presodil, da je B. na predpisan način sporočil, da sprejema ponudbo.
melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela - pogoji za odmero nadomestila - zavezanec za plačilo
Za odmero nadomestila za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje skupnih objektov in naprav je bistvena ugotovitev, da zemljišča v lasti zavezanca ležijo znotraj melioracijskega območja.
V primeru ugotovljene degradacije - onesnaženja kmetijskega zemljišča je kmetijski inšpektor skladno s 107. členom ZKZ, kot je veljal v času upravnega odločanja, pooblaščen, da prepove onesnaževanje kmetijskega zemljišča in odredi vzpostavitev v prejšnje stanje na stroške povzročitelja onesnaževanja. Kot povzročitelja se obravnava tudi lastnika zemljišča, če se ugotovi njegova odgovornost.
ZUP člen 169, 170, 171, 279, 279/1, 279/1-6. ZKZ člen 57.
komasacija - zahteva za izrek odločbe za nično - izvršitev odločbe - evidentiranje pravnega dejstva - podatki iz javnih listin
Izpodbijana odločitev glede izvršenosti sporne odločbe temelji na dejstvu, ugotovljenem na podlagi javnih listin, tožnica pa dejstva, da sporna odločba dejansko ni izvršljiva, ne dokazuje z novo javno listino, niti ne dokazuje, da so v uporabljenih javnih listinah dejstva neresnično potrjena oziroma da so javne listine nepravilno sestavljene.
odobritev pravnega posla - status kmeta - prednostni vrstni red za nakup zemljišča - dohodkovno merilo
V okoliščinah po 3. alinei prvega odstavka 24. člena ZKZ, ko oseba aktivno več ne kmetuje, je priznanje statusa kmeta opravičljivo zaradi ohranjanja zemljišč v proizvodnji funkciji. Dohodkovno merilo se v tem primeru izkazuje z vrednostjo kmetijske proizvodnje na kmetiji, v višini, določeni v drugem odstavku 24. člena ZKZ. Vezano je na čas, ki je relevanten za ugotavljanje statusa kmeta.
odobritev pravnega posla - nepremičnina, prodana na javni dražbi - sklep o končani javni dražbi - ugovor tretjega
Tožnik niti v pritožbi v upravnem postopku, niti sedaj v tožbi ne pove (in ne izkaže), zakaj dejanski in zemljiškoknjižni lastnik predmetne nepremičnine oziroma njenega dela (zidanice) ni ista oseba, oziroma na podlagi kakšnega pravnega naslova naj bi lastninska pravica na tej nepremičnini prešla na osebo, ki ni tožnik in ki (tudi) ni vpisana v zemljiški knjigi. V zemljiški knjigi je bila vpisana zaznamba izvršbe na predmetni nepremičnini na podlagi sklepa o izvršbi, opr. št. In 5/2002 z dne 14. 6. 2002, kar ob upoštevanju publicitetnega načela zemljiškoknjižnega prava pomeni, da je bil z vpisom tega dejstva v zemljiško knjigo seznanjen tudi domnevni dejanski lastnik predmetne nepremičnine oziroma njenega dela, ki bi lahko v skladu s 64. členom ZIZ v izvršilnem postopku zoper tožnika vložil ugovor tretjega, česar pa očitno (glede na izdan sklep o končani dražbi) ni storil.
odobritev pravnega posla - komasacijski postopek - izvršilni postopek - prepoved prometa z zemljišči
Določbe 60. člena ZKZ, po katerih je z uvedbo komasacijskega postopka na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči, ob obstoju zakonskih pogojev iz 25. člena ZKZ ne preprečujejo nadaljevanja poteka že uvedene sodne izvršbe, ker je treba šteti, da ne gre za klasičen promet (v smislu kupoprodaje), ampak da gre smiselno za okoliščine po 2. odstavku 60. člena ZKZ.
ZKZ člen 57, 57/3, 58, 58/3, 71. ZUP člen 229, 235, 235/4. Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč člen 6.
komasacija - odločba o komasaciji - sprememba komasacijskega območja - odločba o izločitvi zemljišč iz komasacijskega območja - vročitev odločbe
Ker je pogoj za uvedbo postopka komasacije soglasje lastnikov več kot 80 % zemljišč na predvidenem komasacijskem območju, ki mora biti podrobno opredeljeno v predlogu za uvedbo postopka, imajo pravni interes, da se seznanijo z naknadno spremembo komasacijskega območja na podlagi določbe tretjega odstavka 57. člena ZKZ vsi komasacijski udeleženci, saj je od njihove volje odvisna ne le uvedba pač pa tudi nadaljnji tek komasacijskega postopka.
Upravni organ v je ločenem upravnem postopku ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa kmeta, ta odločitev pa je že postala pravnomočna, zato so brezpredmetni tožbeni ugovori, da je tožnik tekom upravnega postopka nedvomno izkazal, da izpolnjuje vse pogoje za pridobitev statusa kmeta, saj upravni organ o navedenem vprašanju v postopku odobritve pravnega posla ne bi mogel sprejeti drugačne odločitve.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 37, 37/3.
kmetijska zemljišča - GERK - vpis GERK v register kmetijskih gospodarstev - prikrivajoči GERK - pravica do uporabe kmetijskega zemljišča
Dejstvo, da tožnik izključno sam uporablja v zakup dana zemljišča, ne pomeni, da ima zato tožnik izključno pravico do uporabe teh zemljišč. Uporaba mora namreč temeljiti na veljavnem pravnem naslovu.
Ker je predmetno zemljišče v planskih aktih opredeljeno kot stavbno, je odločitev upravnega organa, da zavrže vlogo za odobritev pravnega posla s tem zemljiščem pravilna. Tožnikove navedbe o dejanski (kmetijski) rabi predmetnega zemljišča ne vplivajo na odločitev v zadevi.
O izpolnjevanju pogojev za zaščiteno kmetijo se lahko odloča tudi, če je o tem statusu že pravnomočno odločeno (preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo). Vendar je zahteva za preveritev pogojev podvržena najprej preverbi formalnih pogojev. Vlagatelj mora izkazati, da je v času od pravnomočne odločitve o statusu zaščitene kmetije, v pogledu predmeta odločanja, sprememba v dejanskem ali pravnem pogledu. Če je torej zahteva za preveritev v dejanskem in pravnem stanju identična s pravnomočno odločitvijo, organ zahtevo zavrže na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP. Kolikor zahteva test prestane, jo je dolžan vsebinsko obravnavati.
ZKme-1 člen 144, 144/5. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-8, 37, 37/1.
GERK - vpis v register kmetijskih gospodarstev - sprememba GERK- ov - prekrivanje GERK-ov - pravica do uporabe kmetijskega zemljišča
Ker tožnik pravice do uporabe kmetijskih zemljišč ni izkazal, zahtevani spremembi GERK-ov pa so v postopku po pozivu upravnega organa izrecno nasprotovali tudi imetniki GERK-ov, na katerih je bilo ugotovljeno prekrivanje, je upravni organ ravnal pravilno, ko zahtevi tožnika za spremembo GERK-ov ni ugodil.