Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 37, 37/3.
kmetijska zemljišča - GERK - vpis GERK v register kmetijskih gospodarstev - prikrivajoči GERK - pravica do uporabe kmetijskega zemljišča
Dejstvo, da tožnik izključno sam uporablja v zakup dana zemljišča, ne pomeni, da ima zato tožnik izključno pravico do uporabe teh zemljišč. Uporaba mora namreč temeljiti na veljavnem pravnem naslovu.
Ker je predmetno zemljišče v planskih aktih opredeljeno kot stavbno, je odločitev upravnega organa, da zavrže vlogo za odobritev pravnega posla s tem zemljiščem pravilna. Tožnikove navedbe o dejanski (kmetijski) rabi predmetnega zemljišča ne vplivajo na odločitev v zadevi.
O izpolnjevanju pogojev za zaščiteno kmetijo se lahko odloča tudi, če je o tem statusu že pravnomočno odločeno (preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo). Vendar je zahteva za preveritev pogojev podvržena najprej preverbi formalnih pogojev. Vlagatelj mora izkazati, da je v času od pravnomočne odločitve o statusu zaščitene kmetije, v pogledu predmeta odločanja, sprememba v dejanskem ali pravnem pogledu. Če je torej zahteva za preveritev v dejanskem in pravnem stanju identična s pravnomočno odločitvijo, organ zahtevo zavrže na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP. Kolikor zahteva test prestane, jo je dolžan vsebinsko obravnavati.
ZKme-1 člen 144, 144/5. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-8, 37, 37/1.
GERK - vpis v register kmetijskih gospodarstev - sprememba GERK- ov - prekrivanje GERK-ov - pravica do uporabe kmetijskega zemljišča
Ker tožnik pravice do uporabe kmetijskih zemljišč ni izkazal, zahtevani spremembi GERK-ov pa so v postopku po pozivu upravnega organa izrecno nasprotovali tudi imetniki GERK-ov, na katerih je bilo ugotovljeno prekrivanje, je upravni organ ravnal pravilno, ko zahtevi tožnika za spremembo GERK-ov ni ugodil.
ZKZ člen 20, 20/4, 22, 22/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla - pravnomočna sodba, ki nadomesti sklenitev pravnega posla - zavrženje vloge kot prepozne
Pravnomočna sodba je enakovredna sklenjenemu pravnemu poslu, ki pa ga je potrebno za pravilen prenos lastninske pravice še predhodno predložiti v odobritev upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina (22. člen ZKZ).
odobritev pravnega posla - status kmeta - dohodek iz kmetijske dejavnosti - sprejem ponudbe - povratnica
Če ni sporno, da sta tako upravna enota kot prodajalec sprejem ponudbe prejela znotraj zakonskega roka, ni mogoče šteti, da so bile kršene določbe ZKZ, če sprejem ponudbe ni bil poslan s povratnico.
Kupca se štejeta za kmeta, saj zemljišče obdelujeta sama, sta za to ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti dobivata pomemben del dohodka.
status zaščitene kmetije - pogoji za določitev statusa - velikost kmetije - uradna evidenca - zemljiški kataster - dejanska raba
Ker dejansko stanje o površini zemljišč v sestavu obravnavane kmetije, ki je v tem primeru sporno, izhaja iz podatkov iz zemljiškega katastra, torej iz uradne evidence, na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati tožbena navedba, da evidence ne ustrezajo dejanskemu stanju. Na tej podlagi ter ob uporabi kriterijev iz 2. člena ZDKG, ki so bili glede na podatke zemljiškega katastra o kulturi posameznih zemljišč pravilno uporabljeni, je tudi po presoji sodišča pravilna ugotovitev, da kmetija obsega več kot 5 ha primerljive kmetijske površine in s tem izpolnjuje pogoje, ki ga za opredelitev kmetije kot zaščitene zahteva ZDKG.
Postopek za uskladitev vrste rabe in katastrske kulture ter katastrskega razreda zemljišč v zemljiškem katastru z dejanskim stanjem, je svoj postopek, v katerem so možni ugovori, ki se na to zadevo – zemljiškokatastrske podatke – nanašajo, ne morejo pa se uspešno uveljavljati v postopku določanja zaščitene kmetije.
odobritev pravnega posla - predkupna pravica - status kmeta - pomemben del dohodka
Oseba, ki zaradi starosti ali delovne nezmožnosti ne opravlja kmetijske dejavnosti na kmetiji, dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki bi ga sama pridobivala, ne more izkazati. Vendar je pogoj po tej določbi tudi, da „poskrbi za obdelavo kmetijskih zemljišč“. Glede na ta pogoj pa je določbo 3. alinee potrebno razlagati tako, da mora taka oseba izkazati, da obdelana kmetija ustvarja pomemben del dohodka na način in po višini, kot to določa 2. odstavek 24. člena ZKZ. Taka razlaga določbe izhaja iz namena ZKZ, ki je v spodbujanju kmetijske pridelave in zaokrožovanju uspešnih kmetijskih gospodarstev.
melioracija - odmera nadomestila za vzdrževanje objektov in naprav na melioracijskih območjih - odmera nadomestila- zavezanec za plačilo
Določitev melioracijskega območja je stvar drugih postopkov in ne more biti predmet presoje zakonitosti v postopku odmere stroškov za redno delovanje in vzdrževanje namakalnih sistemov, v katerem mora davčni organ ugotoviti in upoštevati dejstva, ki so navedena v aktu, s katerim je bilo določeno melioracijsko območje, velikost parcel in strošek na določeno površino in na tej podlagi izdati odločbo o odmeri nadomestila.
Glede na navedeno tožnik v postopku odmere nadomestila ne more ugovarjati, da na njegovih zemljiščih ni bila izvedena melioracija, ter da s tem v zvezi ni zavezanec za plačilo nadomestila.
kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči v komasacijskem postopku
Zaradi uvedenega komasacijskega postopka promet s kmetijskimi zemljišči ni mogoč, z vložitvijo zemljišč v družbo pa tudi ne gre za zmanjšanje števila lastnikov, niti za zmanjšanje števila solastniških deležev v smislu 60. člena ZKZ.
odmera prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije - članstvo v zbornici - zavezanec za plačilo prispevka - nosilec kmetijskega gospodinjstva
Ker je bilo ugotovljeno, da tožnikovo gospodinjstvo sestavlja več lastnikov kmetijskih zemljišč, je bil zbornični prispevek tožniku pravilno odmerjen kot nosilcu kmetijskega gospodinjstva za vse člane tega gospodinjstva.
ZDKG člen 2, 2/1, 3, 3/2, 4, 4/8. ZD člen 132, 145.
zaščitena kmetija - pogoji za status zaščitene kmetije - kmetijska gospodarska celota
ZDKG za zaščito kmetije ni določil kriterija stroge medsebojne povezanosti posameznih zemljišč, kar pomeni, da so lahko posamezna zemljišča med seboj ločena in oddaljena, vendar tako, da je še mogoče šteti, da gre za celoto kmetijskih zemljišč in gozdov. Takšna kmetijsko gospodarska celota je zagotovljena tudi takrat, kadar gre za smiselno zaokrožene komplekse kmetijskih zemljišč in njihova oddaljenost ni takšna, da ne bi bila obvladljiva in še vedno omogoča skupno kmetijsko gospodarjenje.
Sporna je odločitev posameznega organa o statusu kmeta (o kateri je odločil v predhodnem vprašanju v postopku odobritve pravnega posla) in s tem ugotovitev predkupnega upravičenca, zato je bilo treba izpodbijane odločbe odpraviti.
Sodišče meni, da so merila vrstnega reda predkupnih upravičencev v prvem odstavku 23. člena izločitvena in sicer v tem smislu, da prejemnik ponudbe, ki izpolnjuje najvišje merilo, izključuje druge prejemnike, ki tega merila ne izpolnjujejo, čeprav izpolnjujejo merila, ki so v vrstnem redu za tem merilom (npr. solastnik izključuje kmeta mejaša oziroma vse druge prejemnike ponudbe, ki so v vrstnem redu za njim).
Tožeča stranka ima status kmeta, kar pa glede na zgoraj podano stališče pomeni, da kot predkupni upravičenec Republike Slovenije ne more izključevati niti glede nepremičnin v vl. št. ... k.o. ..., katerih solastnica (enako kot Republika Slovenija) je.
Določba 1. odstavka 23. člena ZKZ vsebuje izločitvene kriterije do točke, ko se ugotovi izpolnjevanje podanega najvišjega kriterija, kar pomeni v obravnavanem primeru, da sta oba prejemnika ponudbe na istem mestu glede enega vložka, pri drugih pa je solastnik zgolj Sklad, ki torej izpolnjuje tudi pretežnostni kriterij za v prodajo ponujena kmetijska zemljišča, ki ga tudi v svoji sodni praksi uporablja sodišče pri presoji pravilnosti odločb o odobritvi pravnega posla, glede na 23. člen ZKZ.
zbornični prispevek - članstvo v zbornici - zavezanec za plačilo zborničnega prispevka - katastrski dohodek - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
Zavezani za plačilo zborničnega prispevka so člani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki so lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov in katerih katastrski dohodek, ki predstavlja pavšalno oceno dohodka iz kmetijstva, dosega predpisano višino.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - rok za vložitev zahteve za odobritev pravnega posla - pravnomočna sodba
V postopku za odobritev pravnega posla, tudi kadar pravnomočna sodba nadomešča sklenjeno pogodbo o pravnem poslu (sodba ima v takem primeru pravno naravo pogodbe ter enake pravne učinke kot sklenjena pogodba), pristojni organ ugotavlja, ali pravnega posla ni mogoče odobriti zaradi okoliščin iz 3. odstavka 19. člena ZKZ. Odobritev ni potrebna le v taksativno določenih primerih iz 2. odstavka 19. člena ZKZ, vendar tudi v takih primerih organ na vlogo osebe, ki je sklenila pravni posel z lastnikom kmetijskega zemljišča, izda o tem potrdilo ali pa izdajo potrdila z odločbo zavrne.
melioracijsko območje - vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah - nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela
Ugotovitev, da se parcele nahajajo na melioracijskem območju, v pritožbenem postopku ni bila sporna. Drugačno dejansko stanje tožnik z navedbo, da sam oziroma njegovi pravni predniki niso bili stranka v postopku melioracije, smiselno zatrjuje šele v upravnem sporu, ne da bi hkrati predložil dokaze o drugačnih katastrskih podatkih obravnavanih zemljišč, kot izhajajo iz uradnih evidenc – katastra melioracijskih objektov in naprav, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, in ki je povezan z bazo podatkov zemljiškega katastra.
Z izpodbijano odločbo se odmerjajo stroški vzdrževalnih del na skupnih objektih in napravah na melioracijskem območju in ne za melioracijska dela, opravljena na parcelah v lasti ali zakupu tožnika, zato njegove navedbe, ki se nanašajo na ta dela, za odločitev niso relevantne.
status zaščitene kmetije - pogoji za zaščiteno kmetijo - obseg zaščitene kmetije - solastništvo kmetijskih zemljišč
Organ prve stopnje kot dela kmetije, glede katere je po uradni dolžnosti vodil postopek za preveritev, ali še izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo iz 2. člena ZDKG, pravilno ni upošteval nepremičnine s parc. št. 273, vpisane pri vložni številki ... k.o. ..., ker je pokojni B.B. njen solastnik v deležu do 9293/120420, nepremičnina pa ni v solasti zakonskega para, enega od staršev in otroka, ali posvojenca oziroma njegovega potomca, pač pa so preostali solastniki izven kroga navedenih oseb