prodaja kmetijskega zemljišča - odobritev pravnega posla - rok za vložitev zahteve za odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec
Šele pravnomočna odločitev o tem, kdo je predkupni upravičenec, daje stranki možnost, da od prodajalca zahteva sklenitev pogodbe in da kasneje vloži zahtevo za odobritev pravnega posla.
zaščitena kmetija - izločitev zemljišč iz zaščitene kmetije - gospodarska sposobnost kmetije
Ker so tožniki zgolj pavšalno zatrjevali, da kmetijska zemljišča zaradi bližine skladiščnih prostorov niso primerna za kmetijsko pridelavo, je pravilen zaključek upravnega organa, da bi bila z izločitvijo zemljišč iz zaščitene kmetije gospodarska sposobnost kmetije znatno prizadeta.
URS člen 15, 15/2, 15/3, 23, 23/1, 33, 67, 71, 71/2, 125. ZKZ člen 2, 2/1, 3, 3/1, 4, 4/1, 5, 5/1, 7, 7/1, 33, 33/1, 107. Uredba o podrobnejših merilih za presojo, ali obdelovalec ravna kot dober gospodar člen 2.
pravica do zasebne lastnine - uživanje lastnine - funkcija lastnine - posebno varstvo kmetijskih zemljišč - status kmetijskih zemljišč - namen kmetijskih zemljišč - neobdelovalna kmetijska zemljišča - pojem obdelovanja - dober gospodar
Tako kot Ustavno sodišče mora tudi Upravno sodišče v vsakem konkretnem primeru presoditi, ali je predpisan način uresničevanja človekove pravice ter na zakonski podlagi izrečen inšpekcijski ukrep že prerasel v omejevanje ustavne pravice.
Obravnavana zadeva odpira ključno vprašanje, ali je zakonodajalec sploh predpisal možnost, da pristojni inšpektor naloži vsakemu lastniku (zakupniku ali uporabniku), da obdeluje kmetijsko zemljišče v tem smislu, da se dejansko ukvarja s kmetijsko dejavnostjo (proizvodnjo) na določenem kmetijskem zemljišču, četudi lastnik (zakupnik ali uporabnik) nima tega interesa ali zmožnosti, ali pa morebiti iz ZKZ izhaja razmejitev med tistimi, ki so obdelovalci kmetijskih zemljišč in se dejansko ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo (proizvodnjo), in tistimi obdelovalci, ki so lastniki (zakupniki ali uporabniki), vendar le tako, da kmetijska zemljišča uporabljajo in varujejo na način, da ne škodujejo potencialnemu namenu izvajanja kmetijske dejavnosti.
Zakonodajalec je določil za tiste, ki kmetijskega zemljišča ne obdelujejo za izvajanje kmetijske dejavnosti, da ga morajo uporabljati v skladu z namenom kmetijskih zemljišč, kar pomeni, da morajo preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti.
Če oseba obdeluje kmetijsko zemljišče, ga mora obdelovati na predpisan način in kot dober gospodar (kmet), če izvaja kmetijsko proizvodnjo, jo mora prilagoditi ekološkim in talnim razmeram, če pa kmetijsko zemljišče zgolj uporablja, ga mora uporabljati glede na primernost zemljišča ter kraja, tako da preprečuje zbitost tal, erozijo, onesnaženje in mora zagotavljati trajno rodovitnost zemljišč.
V obravnavanem primeru ni izkazano, da bi bila tožeča stranka zakupnica predmetnega zemljišča, torej nima močnejše predkupne pravice kot B.B.. Prvostopni organ je pravilno navedel, da se za zakupnika v smislu 3. točke 1. odstavka 23. člena ZKZ šteje le oseba, ki ima zakupno pogodbo sklenjeno po postopku in na način, predpisan v ZKZ, česar pa v obravnavanem primeru tožnica nima in tega tudi ne zatrjuje.
Tožeča stranka se neutemeljeno sklicuje na določbo 27. člena ZDen, v povezavi s 1., 2. in 4. odstavkom 22. člena ZDen, po katerih naj bi bil varovan njen pravni položaj zakupnice tudi po izdaji pravnomočne odločbe o denacionalizaciji.
odobritev pravnega posla - pisna izjava o sprejemu ponudbe
Glede na določbo 1. odstavka 21. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih ni nobenega dvoma, da mora kupec v primeru, če pisno izjavo o sprejemu ponudbe pošilja po pošti, to izjavo poslati tako upravni enoti, kot tudi prodajalcu in to priporočeno s povratnico.
odškodnina - sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov - revalorizacija vrednosti točke
Ker minister za kmetijstvo ni objavil revalorizirane vrednosti točke, bi morala revalorizirano vrednost točke izračunati in upoštevati pri določitvi pripadajočega zneska nadomestila tožena stranka sama.
Sodišče zavrača kot neutemeljene tožbene ugovore, da bi v obravnavanem primeru komasacijo lahko predlagali le lastniki zemljišč, ter da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, ali so se s komasacijo dejansko strinjali lastniki, ki imajo v lasti več kot 80 % površin zemljišč na predvidenem komasacijskem območju. Iz podatkov v upravnih spisih je namreč razvidno, da je izjavo, da soglašajo z uvedbo komasacijskega postopka, in da pooblaščajo Občino Grosuplje, da v njihovem imenu predlaga uvedbo komasacijskega postopka, podpisalo 83,90 % lastnikov zemljišč, ki imajo na komasacijskem območju 521.794 m2 zemljišč od 621.950 m2.
pravnomočna odločba - procesna predpostavka - ne bis in idem
V določbi 8. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 je določena procesna predpostavka, ki se nanaša na načelo ne bis in idem. Je procesna predpostavka za meritorno odločanje o tožbi in torej ni podana, če je bila že prej izdana pravnomočna sodna odločba v upravnem sporu med istimi strankami in glede istega predmeta spora.
komasacija - nova razdelitev - elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju - pripombe na elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju - tožbena novota
V zvezi z navedenim pa sodišče ni upoštevalo tožbene navedbe, da so dodeljena zemljišča, na katerih se nahajata požiralnika, manj vredna od vloženih, saj tožnik vrednotenju vloženih zemljišč ni ugovarjal, vrednost dodeljenih zemljišč pa je bila, kot izhaja iz drugostopenjske odločbe, izračunana pravilno in ji tožnik v tožbi ne nasprotuje.
Navedbe tožnika, da je do dodeljenih zemljišča težji dostop, zaradi česar je obdelava s kmetijskimi stroji otežena, ni utemeljena, saj iz spisu priložene mapne kopije katastrskega načrta izhaja, da ima tam označeno dodeljeno zemljišče, parc. št. 5194 k.o. ..., urejen dostop (glede na njegovo obliko) iz obeh strani, dodeljeno zemljišče parc. št. 5118 k.o. ... pa iz južne strani, iz česar izhaja, da je do dodeljenih zemljišč zagotovljen dostop. Neutemeljena je tudi tožbena navedba glede neustreznosti oblike dodeljenih zemljišč, saj je v postopku komasacije pomembno, da komasacijski udeleženec dobi čimbolj zaokrožena zemljišča in približno enake vrednosti (v primerjavi z vloženimi zemljišči), oblika dodeljenih zemljišč pa ni zakonski kriterij za novo razdelitev zemljišč.
denacionalizacija - vrnitev podržavljenega premoženja - vračilo v naravi - namenska raba parcele
Zgolj upoštevanje zemljiškoknjižnega stanja za ugotovitev, ali je zemljišče po pravnem statusu res kmetijsko zemljišče, ne zadostuje. Potrebno je ugotoviti tudi, kako je zemljišče uvrščeno v prostorskih aktih. Za ugotovitev zavezanca (Sklad, občina, lokalna skupnost) pa je pomembna njegova namembnost na dan 11. 3. 1993, ko je začel veljati ZSKZ ter dne 25. 3. 2000, ko je začel veljati ZJS. Pravni status zemljišča v trenutku, kot ga opredeljujeta oba zakona, sta dejstvi, ki opredeljujeta zavezanca v primeru, kot je obravnavan.
V zvezi z navedenim sodišče ni upoštevalo tožbene navedbe o večji vrednosti vloženega zemljišča 566 k.o. ... zaradi jesenovih dreves, in tudi ne tožbene navedbe, da so dodeljena zemljišča, na katerih se nahajata požiralnika, manj vredna od vloženih, in tudi ne tožbene navedbe, da je na delu dodeljenih zemljišč odlagališče odpadkov, saj tožnica vrednotenju vloženih zemljišč ni ugovarjala, vrednost dodeljenih zemljišč pa je bila, kot izhaja iz drugostopenjske odločbe, izračunana pravilno in ji tožnica v tožbi ne nasprotuje.
Sodišče ugotavlja, da je velikost dodeljenih zemljišč 13.816 m2, vloženih pa 17.261 m2, razlika v velikosti tako znaša 19,95%, in presega tolerančni okvir iz prvega odstavka 65. člena ZKZ UPB-1, ki določa, da razlika v skupni površini vloženih in dodeljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 15% površine. Po mnenju sodišča pa je dopustna prekoračitev predpisanih kriterijev površinskega odstopanja, če je vrednost vloženih in dodeljenih zemljišč enaka, ki pa glede na zgornje navedbe je.
Ugovor tožnice, da imajo dodeljena zemljišča težji dostop, ni utemeljen, saj iz spisu priložene mapne kopije katastrskega načrta izhaja, da imajo tam označena dodeljena zemljišča parc. št. 5072, 5193 in 5258 k.o. ... urejen dostop (glede na njihovo obliko) iz obeh strani, parc. št. 5117 k.o. .. pa ima urejen dostop z ene strani. Neutemeljena je tudi tožbena navedba glede neustreznosti oblike dodeljenih zemljišč, saj je v postopku komasacije pomembno, da komasacijski udeleženec dobi čimbolj zaokrožena zemljišča in približno enake vrednosti (v primerjavi z vloženimi zemljišči), oblika dodeljenih zemljišč pa ni zakonski kriterij za novo razdelitev zemljišč.
Ugotoviti je, da je ZKZ glede ureditve prodaje kmetijskih zemljišč v razmerju do OZ in SPZ specialen predpis. Navedeno pomeni, da ima ureditev v ZKZ pred ureditvijo v obeh zakonih prednost. V primeru, da pa ZKZ specialne ureditve, ki bi jo bilo potrebno upoštevati v primeru prodaje kmetijskih zemljišč nima, je potrebno uporabiti splošno ureditev, ki jo določajo ali stvarnopravni ali obligacijski predpisi. Na zakonitost odobritve pravnega posla je dolžan paziti upravni organ, tudi z vidika obligacijskega oziroma stvarnopravnega prava.
Ob upoštevanju teh določb se pokaže kot pravilno, da delna odobritev ni mogoča. Z delno odobritvijo organ spreminja tako ponudbo kot sprejem ponudbe. Ob zahtevi, da je prodajalec vezan na svojo ponudbo ter da mora biti sprejem ponudbe enak ponudbi, je opravičljiva smiselna uporaba določbe 3. točke 2. odstavka 23. člena ZKZ oz. 4. odstavka 23. člena ZKZ. Določba 3. odstavka 66. člena SPZ kot splošna določba v primeru prodaje kmetijskih zemljišč zato ni uporabljiva, saj bi ob uporabi te določbe organ spreminjal ponudbo oziroma njen sprejem, kar presega njegovo pristojnost, tak način prodaje kmetijskega zemljišča pa tudi ni v skladu z namenom določb ZKZ-ja, katerih namen je, da se kmetijska zemljišča zaokrožujejo.
SPZ člen 67, 67/2. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2006) člen 17, 17/2.
grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva (GERK) - pogoji za vpis v evidenco GERK - izbris iz evidence GERK - dvom v pravilnost prijavljenih podatkov - izkaz pravice do uporabe kmetijskih zemljišč - soglasje solastnikov za uporabo zemljišč
Ker tožnica soglasja vseh solastnikov za uporabo navedenih nepremičnin nima, je upravna enota pravilno ugotovila, da pogoji za vpis GERK niso izpolnjeni in navedene GERK-e iz evidence izbrisala. Pri tem se tožnica neutemeljeno sklicuje na to, da ima soglasje večinskega lastnika.
Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004 (2004) člen 17, 18. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2005 (2005) člen 10.
dodelitev sredstev za kmetijsko okoljske ukrepe - petletna obveznost izvajanja posameznih kmetijsko okoljskih oziroma OMD objektov - predčasno prenehanje izvajanja obveznosti - zahteva za plačila na manjši površini
Ni pravno pomembno, da tožnik ni podal izjave o odstopu od izvajanja teh ukrepov, saj za nastop obveznosti vračila že izplačanih sredstev zadošča že ugotovitev o kršitvi izvajanja zavezujočih ukrepov. Tožnik bi namreč moral oziroma bi lahko po prejemu predtiskanih opisnih podatkov ter grafičnih podlag o zemljiščih v uporabi na osnovi prijavljenih površin v predhodnem letu, ki so mu bile posredovane po določbi 10. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2005, spremenil (morebitno napačne ali nepopolne) podatke o zemljiščih v uporabi tako, da bi te spremembe v zbirni vlogi popravil oziroma dopolnil predtiskane podatke o zemljiščih, česar pa glede na podatke spisa ni storil, oziroma se, če je menil, da so podatki o zemljiščih v uporabi napačni oziroma nepopolni, kar bi posledično pripeljalo do napačne odločitve o dodeljenih sredstvih, pritožil zoper odločbo z dne 11. 4. 2006, česar pa tudi ni storil.
odobritev pravnega posla - rok za vložitev zahtevka za odobritev pravnega posla - potrdilo o namenski rabi zemljišča
V primeru, ko je veljavnost pravnega posla ugotovljena s sodno odločbo, teče 60-dnevni rok za vložitev zahtevka za odobritev pravnega posla od pravnomočnosti sodne odločbe dalje.
OZ člen 1, 610, 610/1, 610/2. ZKZ člen 19, 19/3, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 20/4, 21, 21/1, 22, 22/1, 22/2, 23, 23/1, 23/2, 23/3. ZUP člen 42, 43, 44.
odobritev pravnega posla - stranke v postopku - predkupni upravičenec - zakupnik - zakupnica kmetijska zemljišča - položaj stranskega udeleženca
Krog oseb, ki se imajo pravico udeleževati postopka za odobritev pravnega posla kot stranke in stranski udeleženci, je določen v 2. odstavku 22. člena ZKZ. To so pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu s tem zakonom. Zakon priznava pravico udeleževati se postopka osebi, ki je sklenila pravni posel z lastnikom kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, kot (aktivni) stranki (1. odstavek 22. člena ZKZ), in lastniku kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije ter osebam, ki so dale pisno izjavo o sprejemu ponudbe v skladu z zakonom (1. odstavek 21. člena ZKZ), in ki glede na to vstopajo v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi kot stranski udeleženci. Tožnica med te osebe ne sodi, ker ni ne pogodbena stranka, niti ni sprejela ponudbe za prodajo predmetne parcele in brez podlage zatrjuje, da bi v postopku za odobritev pravnega posla morala biti udeležena.
komasacija - nova razdelitev zemljišč - elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju - pripombe na elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju - pritožbena novota
Iz podatkov upravnega spisa ni razvidno, da bi tožnika pred izdajo izpodbijane odločbe kakorkoli oporekala vrednotenju nepremičnin v elaboratu vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju, ki je bil razgrnjen v skladu z zahtevami zakona. V postopku pred izdajo izpodbijane odločbe sta sicer podala pripombe, a le v zvezi s predvideno novo razdelitvijo zemljišč, vrednotenju pa, kot že obrazloženo, nista nasprotovala. Glede na navedeno je tudi po presoji sodišča pravilen zaključek pritožbenega organa, da pripomb glede vrednosti nepremičnin, ki sta jih tožnika prvič podala šele v pritožbi, pri odločanju ni bilo mogoče upoštevati.
ZKZ člen 27. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2008) člen 37, 37/1, 37/2, 37/3, 37/4.
grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva (GERK) - evidenca GERK - vpis GERK na zemljišču - zakupno razmerje - odobritev zakupne pogodbe - pravica do uporabe zemljišča
Prvostopni organ je veljavnost zakupne pogodbe pravilno presojal po določilih ZKZ, ki je v odnosu z OZ lex specialis, in po katerem se za veljavnost zakupne pogodbe zahteva odobritev zakupne pogodbe po določilih ZKZ.
ZKZ člen 20, 20/1, 20/3, 20/4, 21, 21/2, 22. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1, 134, 134/1, 135, 135/1.
odobritev pravnega posla - upravna zadeva - začetek upravnega postopka - zaključek postopka s ponudbo - zahteva za odobritev pravnega posla - aktivna legitimacija za umik zahteve za odobritev pravnega posla
Upravni postopek se pri prometu s kmetijskimi zemljišči, kmetijami ali gozdovi po ZKZ-UPB1 začne šele na podlagi vloge sprejemnika ponudbe za odobritev pravnega posla po določbi 22. člena ZKZ-UPB1, ne glede na to, da sicer v postopku odobritve pravnega posla organ preveri tudi predhodna ravnanja prodajalca oziroma opravo predhodnih dejanj organa v zvezi s ponudbo, saj je objava ponudbe na zgoraj predpisan način le materialno dejanje, ki ga mora opraviti organ. V določbah zakona predpisan postopek v zvezi s ponudbo se ne zaključi z izdajo kakšnega upravnega akta, temveč z obvestilom organa o vseh sprejemnikih ponudbe, kar pa pomeni, da organ s tem ne odloči o kakšni pravici, pravni koristi ali obveznosti fizične ali pravne osebe, ki bi bila določena na upravnopravnem področju.
Vlogo za odobritev pravnega posla je vložil sprejemnik ponudbe A.A., kar pomeni, da se je postopek za odobritev pravnega posla začel na njegovo zahtevo. In ker se je navedeni postopek začel na njegovo zahtevo, jo lahko samo on umakne (tako tudi določba 1. odstavka 134. člena ZUP oziroma določba 1. odstavka 135. člena ZUP).